ustavna pritožba
Sentenca
Ustavna pritožba je pravno sredstvo, s katerim je mogoče uveljavljati le kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zagotovljenih z Ustavo Republike Slovenije. Načelo pravne države, vključno z načelom pravne varnosti in načelom zaupanja v pravo, samo po sebi ne predstavlja človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato njegova domnevna kršitev ne more biti samostojen predmet ustavnosodne presoje v postopku z ustavno pritožbo (2. člen URS, 50. člen ZUstS).
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS)
- Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o zaposlovanju tujcev (ZZT)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije (UZIU)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
- Zakon o državnem svetu (ZDSve)
- Zakon o bančništvu (ZBan)
- Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o samoprispevku (ZSam)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč (Odlok o načinu določanja vrednos…)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)
- Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj (Uredba o izvedbi privatizacije s…)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok o nadomestilu za uporabo s…)
- Carinski zakon (CZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (Uredba o mreži javne veterinarsk…)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin (Navodilo o merilih za ocenjevanj…)
- Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških (Pravilnik o tarifi za odmero nag…)
- Zakon o javnih glasilih (ZJG)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o telekomunikacijah (ZTel)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje (Uredba o državnem lokacijskem na…)
- Zakon o poslancih (ZPos)
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok o spremembah in dopolnitva…)
- Zakon o vojaških invalidih (ZVI)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)
- Sklep o začetku postopka priprave (2)
- Zakon o kazenskem postopku (Zakon o kazenskem postopku)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o davkih na motorna vozila (ZDMV)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o sodnih taksah (ZST)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
- Uredba o Krajinskem parku Strunjan (Uredba o Krajinskem parku Strunj…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ)
- Energetski zakon (EZ)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
Iz posameznih sodb
-
Sodba, s katero je bila zgolj zavrnjena tožba zoper odločbo o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne predstavlja akta, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
UPRS Sodba III U 79/2023-7 — Upravno sodišče
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru ustavno pritožbo zavrglo, ker izpodbijani akt ni bil posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici ali obveznosti.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker vlagatelj ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper odločitev o predlogu za alternativno izvršitev kazni.
-
Ustavno sodišče je presojalo sodbo Vrhovnega sodišča, izdano v postopku zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo iz leta 1943, pri čemer je kot merilo uporabilo temeljna načela sojenja tistega časa.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo zaradi neizčrpanja vseh pravnih sredstev zoper izpodbijani sklep upravnega sodišča.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker pritožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev zoper izpodbijani posamični akt.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh rednih pravnih sredstev zoper izpodbijani sklep upravnega sodišča.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh predvidenih pravnih sredstev zoper izpodbijani sklep upravnega sodišča.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper izpodbijani sklep upravnega sodišča.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ter posledično zavrglo tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona, ker pobudnik brez uspešne ustavne pritožbe ni izkazal pravnega interesa.
-
Ustavna pritožba niti na predlog za izjemno obravnavo ni dovoljena pred izčrpanjem vseh rednih pravnih sredstev.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, pri čemer niti predlog za izjemno obravnavo ne nadomesti te procesne zahteve.
-
Odredba o prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku ni posamičen akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh razpoložljivih pravnih sredstev zoper izpodbijani akt.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh predpisanih pravnih sredstev zoper izpodbijani akt.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da ustavna pritožba ni dovoljena niti ob predlogu za izjemno obravnavo, če pred tem niso bila izčrpana vsa redna pravna sredstva.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da ustavna pritožba ni dovoljena niti ob predlogu za izjemno obravnavo, če predhodno niso bila izčrpana vsa redna pravna sredstva.
-
Sodišče je poudarilo, da ustavna pritožba ni dovoljena niti na predlog za izjemno obravnavo, če še niso bila izčrpana vsa redna pravna sredstva.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh predpisanih pravnih sredstev.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev in ni izkazal neposrednega posega v svoj pravni položaj.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče ugodilo ustavni pritožbi, ker je o enakem ustavnopravnem vprašanju že predhodno odločilo v korist pritožnika.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper obvestilo upravne enote o odjavi vozila zavrglo, ker obvestilo ni štelo za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali obveznosti.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper dopis sodišča in razglasitev oporoke, saj ti akti niso imeli narave posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pritožničini pravici ali obveznosti.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo v delu, ki se je nanašal na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker ta ne predstavlja posamičnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper dopise predsednika Državnega zbora in Ministrstva za notranje zadeve, ker ti niso imeli narave posamičnega akta o pravici ali obveznosti.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo zaradi prepoznosti, potem ko je bila vloga vložena neposredno pri napačnem organu, kar ni štelo za očitno pomoto.
-
Sodišče je ugotovilo protiustavno pravno praznino v prehodni ureditvi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je pritožniku onemogočila učinkovito sodno varstvo.
-
V konkretni zadevi je bila ustavna pritožba utemeljena zaradi protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO, kar je privedlo do kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker pritožnik zoper izpodbijani sodni odločbi ni vložil revizije kot izrednega pravnega sredstva.
-
Ustavno sodišče je ugodilo pritožbi, ker je že predhodno odločilo o enakem ustavnopravnem primeru v korist pritožnika.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 3 -
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev v postopku zoper odločbo o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnica ni uspela utemeljiti kršitve 22. člena Ustave, sklicevanje na 2. člen pa je bilo ocenjeno kot nedopustno.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni konkretiziral očitkov o kršitvi ustavnih pravic, temveč jih je podal le pavšalno.
-
Zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na sodbo nižjega sodišča.
-
V tej zadevi je bila ustavna pritožba zavržena, ker dopis predsednika sodišča ni predstavljal posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali obveznosti pritožnika.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik v konkretnem izvršilnem postopku ni bil prikrajšan v svoji pravici do izjave, saj je imel možnost uveljavljati vse vsebinske ugovore glede svojega statusa družbenika.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh razpoložljivih pravnih sredstev zoper sodbo upravnega sodišča.
Pravna podlaga: ZUstS · 55b1. člen -
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker pritožnica ni izčrpala vseh rednih in izrednih pravnih sredstev, njeno sklicevanje na pomanjkanje sredstev za odvetnika pa ni zadostovalo za izjemno obravnavo.
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da stališče sodišč o odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe ni arbitrarno in ne posega v pravico do socialne varnosti.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper dopis Vrhovnega sodišča in pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker dopis nima narave posamičnega akta, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa obstajajo druga pravna sredstva.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi Vrhovno sodišče pri razlagi prava odstopilo od ustaljene sodne prakse, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je ocenilo, da sta sodišči v izvršilnem postopku glede vprašanja vročitve in odsotnosti pritožnika v tujini podali razumno obrazložitev in se opredelili do procesnih predlogov.
-
Sodišče je v tem primeru zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper ravnanje sodišča v tekočem postopku in ne zoper pravnomočen posamični akt.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo kot prepozno, ker je bila vložena po izteku 60-dnevnega roka, pri čemer vložitev pobude za varstvo zakonitosti na tožilstvo ni pretrgala teka roka.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo zaradi prepozne vložitve in poudarilo, da procesna odločitev o nedovoljenosti revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta ne predstavlja vsebinske kršitve pravic stranke.
-
Pritožnica je neuspešno poskušala izpodbiti pravno kvalifikacijo svojega statusa in pridobljene pravice na nepremičninah zgolj z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišč.
-
Pritožnica je z ustavno pritožbo zgolj izpodbijala ugotovitve o dejanskem stanju in uporabo prava, kar ne predstavlja zadostne podlage za vsebinsko obravnavo ustavne pritožbe.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker je bila usmerjena zoper sklep o zavrženju revizije kot prepozne, pri čemer pritožnik ni uspel izkazati kršitev pravic v tem postopku.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker so navedbe pritožnice zadevale zgolj vprašanja ugotavljanja dejanskega stanja v denacionalizacijskem postopku, kar ne predstavlja ustavnopravne problematike.
-
Pritožnik zgolj z nestrinjanjem s stališčem Vrhovnega sodišča glede uporabe prava ne more izkazati kršitve ustavnih pravic.
-
Pritožnik je neuspešno zatrjeval kršitev 22. člena Ustave zgolj na podlagi dejstva, da je sodišče v pravdnem postopku za ugotovitev vrednosti avtomobila sledilo mnenju sodnega izvedenca in ne predloženim listinam.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala kršitev zaradi različnih metod izračuna zamudnih obresti, pri čemer je sodišče ocenilo, da gre za vprašanje pravilnosti uporabe materialnega prava, ne pa za ustavno varovano pravico.
-
Ustavno sodišče je ocenilo, da je bila obrazložitev sodišča glede uporabe konformne metode izračuna zamudnih obresti v času veljavnosti ZPOMZO razumna in ne arbitrarna.
-
Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe v obravnavo, ker so bili očitki pritožnika podani na pavšalen in tipiziran način, ki ni omogočal vsebinske presoje kršitev človekovih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta sodišči pri podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti presodili vse bistvene okoliščine, zato kršitev ustavnih pravic ni bila podana.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker so bili očitki pritožnika tipizirani in pavšalni, kar je onemogočilo vsebinsko presojo kršitev ustavnih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe v obravnavo, ker so bili pritožničini očitki o kršitvah ustavnih pravic podani pavšalno in tipizirano, brez konkretizacije v zvezi z dejanskim stanjem postopka o prekršku.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik na poziv sodišča ni predložil pritožbe in zahteve za varstvo zakonitosti, zato sodišče ni moglo preizkusiti vseh očitkov.
-
Sodišče je zavzelo stališče, da sklep tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ni posamični akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njim ni bilo odločeno o pritožnikovi pravici ali obveznosti.
-
Pritožnik v konkretnem primeru ni utemeljil zatrjevane kršitve pravic iz 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), zato sodišče navedb ni moglo preizkusiti.
-
V konkretnem primeru ustavna pritožba ni bila sprejeta, ker pritožnik ni uspel izkazati kršitve človekovih pravic v postopku za prekršek.
-
Pritožnik ni uspel izkazati, da bi stališče sodišča o odmeri odškodnine za podržavljeno premoženje kršilo pravico do enakosti pred zakonom (14. člen URS) ali pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
-
V obravnavani zadevi pritožnik ni izkazal, da bi izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za odpravo davčnih odločb po nadzorstveni pravici temeljila na pravnem stališču, ki bi bilo v nasprotju s človekovimi pravicami.
Up-872/05 — US RS
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ker zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča o premoženjskih zahtevkih iz naslova plač in prispevkov ne izkazuje kršitve ustavnih pravic.
-
Pritožnik je ustavno pritožbo utemeljeval z nestrinjanjem z odločitvijo o nedopustitvi revizije in z zahtevkom po priznanju invalidnine za nazaj, kar predstavlja ugovor zoper dejansko stanje in uporabo prava.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je kot nedopustno zavrglo pritožbo zoper ravnanje javnega stanovanjskega sklada, ker to ravnanje ni imelo narave posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali obveznosti.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj ponavljal argumente o (ne)uporabi poslovnih prostorov in prenehanju najemne pogodbe, ki so bili predmet dokazne ocene v pravdnem postopku.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more utemeljevati kršitev ustavnih pravic v izvršilnem postopku z navedbami o kršitvah, ki naj bi nastale v drugih pravnih postopkih.
-
Pritožnik ni uspel utemeljiti kršitev pravic v zvezi z vštevanjem pripora v kazen, saj je zgolj izrazil nestrinjanje s pravnim stališčem Vrhovnega sodišča glede navezne okoliščine enotnega kazenskega postopka.
-
Pritožnica je neuspešno izpodbijala ugotovitev sodišča o tem, v kakšni vlogi (osebni ali kot predstavnica organizacije) je vložila pravno sredstvo, saj je s tem le napadala dejansko stanje.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti navedb pritožnice, ker je kršitve 22. in 23. člena Ustave zatrjevala le pavšalno.
-
Pritožnica v konkretnem primeru ni uspela utemeljiti zatrjevanih kršitev pravice do enakega varstva pravic in pravice do dedovanja, temveč je zgolj izrazila nestrinjanje z dokazno oceno sodišč v zapuščinskem postopku.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker so bili očitki o kršitvah pravic pavšalni in niso omogočali vsebinskega preizkusa.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker so pritožniki zgolj izpodbijali pravilnost ugotovitev o prepozni vložitvi zahteve za denacionalizacijo, namesto da bi izkazali kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožnica je z navedbami o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja in neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi zgolj izpodbijala dejansko stanje, kar ni predmet ustavnosodne presoje.
-
Sodišče je poudarilo, da 25. člen Ustave ne zagotavlja pravice do pravnega sredstva zoper odločitve delodajalca o disciplinski odgovornosti delavca, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in očitki o zmotni uporabi materialnega prava v nepravdnem postopku določitve meje ne zadoščajo za sklep o kršitvi ustavne pravice do zasebne lastnine.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnika nista izkazala neposredne kršitve človekovih pravic, temveč sta se sklicevala na splošne ustavne določbe o državi in nedokazane očitke o diskriminaciji.
-
Pritožnik ni mogel utemeljiti ustavne pritožbe, ker je zatrjeval kršitve človekovih pravic zgolj v postopku pri delodajalcu, ne pa v postopku izdaje izpodbijane sodne odločbe.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
V tej zadevi je Ustavno sodišče poudarilo, da kršitev 2. člena Ustave ni samostojen razlog za ustavno pritožbo, saj ne gre za človekovo pravico.
-
Sodišče je poudarilo, da nestrinjanje z dokazno oceno Vrhovnega sodišča glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne predstavlja zadostne podlage za ustavno pritožbo.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje, ker postopek na nižji stopnji še ni bil pravnomočno zaključen.
-
Pritožnik je vložil tipizirano ustavno pritožbo z navedbo številnih ustavnih členov, vendar očitkov ni vsebinsko utemeljil, zaradi česar pritožba ni bila preizkušena.
-
Pritožnika sta ustavno pritožbo neutemeljeno gradila na nestrinjanju z dokazno oceno in pravno kvalifikacijo pogodbe kot odplačnega pravnega posla.
-
Pritožnika sta z ustavno pritožbo neuspešno izpodbijala odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, pri čemer sta navajala zgolj procesne in materialnopravne razloge, ki ne predstavljajo ustavnopravnega spora.
-
V postopku presoje ustavne pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije ni mogoče upoštevati argumentov, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o zahtevku, o kateri so odločala sodišča nižjih stopenj.
-
Pritožnik je neuspešno poskušal utemeljiti ustavno pritožbo z ugovorom nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je po zakonu nedopustno.
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je ugotovilo, da pritožnik zgolj uveljavlja zmotno uporabo prava, kar ni ustavnopravni razlog za pritožbo.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala kršitev pravice do enakega varstva pravic, ker je sodišče pravilno presodilo, da inšpekcijski organ ni imel podlage za ukrepanje.
-
Sodišče je poudarilo, da pripadnost določeni narodni skupnosti sama po sebi ne pomeni kršitve ustavnih pravic, če izpodbijana odločba na to dejstvo ne opira svoje odločitve.
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti kršitve pravice do enakega varstva pravic, ker je njen očitek o prekluziji dokazov predstavljal le nestrinjanje z uporabo postopkovnega prava.
-
Pritožnik je v tej zadevi neuspešno poskušal uveljaviti kršitev pravic zgolj s ponovnim grajanjem ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe prava.
-
Pritožnik je kršitev ustavnih pravic neuspešno utemeljeval z vsebinskimi razlogi za ugoditev zahtevku, namesto da bi izkazal kršitev človekovih pravic v zvezi s procesnim sklepom o zavrženju tožbe.
-
Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče pri odmeri davka z razlago davčne zakonodaje kršilo njeno pravico do zasebne lastnine.
Up-713/04 — US RS
-
Pritožnik je neuspešno poskušal izpodbiti odločitev o denacionalizacijski odškodnini z ugovori zoper metodologijo cenitve, določeno v podzakonskem aktu.
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal kršitev ustavnih pravic zgolj na podlagi nestrinjanja z interpretacijo napotkov sodišča s strani upravnega organa.
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče ugotovilo, da pritožnik zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno izvedenskega mnenja in pravno razlago sodišča, kar ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnikovo zgolj drugačno razumevanje razlogov za ničnost upravnega akta ne predstavlja zadostne utemeljitve za poseg Ustavnega sodišča.
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitev človekovih pravic, temveč je uveljavljal zgolj nepravilnosti v postopku odločanja o obtožnici subsidiarija.
-
Pritožnikovo nestrinjanje z načinom obračunavanja porabe energije in veljavnostjo pogodbe o dobavi energije ne predstavlja ustavnopravnega očitka, temveč zgolj nestrinjanje z dokazno oceno in pravno presojo rednih sodišč.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker je bila vložena zoper neaktivnost sodišča v postopku, ki še ni bil pravnomočno končan.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS), ker je bila odločba o prekršku vročena po nastopu absolutnega zastaranja.
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti kršitev pravic zgolj s trditvijo, da je bil pravni posel (menjalna pogodba) sklenjen s silo in prevaro, ter z nestrinjanjem z razlago prava s strani pristojnih organov.
-
V obravnavani zadevi Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker so bili pritožnikovi očitki podani na tipiziran in pavšalen način, kar onemogoča njihovo ustavnopravno presojo.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku, ker pritožnik predhodno ni izčrpal vseh razpoložljivih pravnih sredstev za pospešitev postopka.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker so bili pritožnikovi očitki o kršitvah številnih ustavnih pravic podani zgolj pavšalno in brez konkretizacije.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik je v konkretni zadevi podal zgolj pavšalne in tipizirane očitke o kršitvah ustavnih pravic, kar ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker poziv Inženirske zbornice Slovenije ni imel narave posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali obveznostih pritožnika.
-
Ustavna pritožba ni bila sprejeta, ker je pritožnica podala le pavšalne in tipizirane očitke, ki niso omogočili vsebinske presoje kršitev ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker je bila vložena kot tipizirana in pavšalna, kar onemogoča presojo o zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik ni izkazal izčrpanja pravnih sredstev glede očitka o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je bil v tem delu predlog zavržen.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker so bili pritožbeni očitki pavšalni in tipizirani, kar je onemogočilo njihovo pravno presojo.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zaradi pavšalnosti in tipiziranosti navedb, ki niso omogočale konkretne presoje zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrnilo sprejem pritožbe, ker so bili očitki o kršitvah številnih ustavnih členov podani zgolj tipizirano in pavšalno, kar je onemogočilo preizkus utemeljenosti.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo, ker so bili pritožnikovi očitki o kršitvah številnih ustavnih določb podani na pavšalen in tipiziran način, kar je onemogočilo njihovo pravno presojo.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik je v ustavni pritožbi zoper zavrženje predloga za obnovo postopka podal le pavšalne očitke o kršitvi pravice do izjave, ki jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na sojenje v razumnem roku, ker postopek še ni bil pravnomočno končan.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more nadomestiti zahtevanih ustavnopravnih argumentov zgolj z nestrinjanjem z dokazno oceno ali pravno razlago nižjih sodišč.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo, ker so bile navedbe o posegih v ustavne pravice pavšalne in niso izkazovale vsebine, pomembne z vidika varstva človekovih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje zavrglo, ker je bila vložena prepozno, presojo Vrhovnega sodišča o procesnih vprašanjih dopustnosti revizije pa je štelo za vprašanje pravilne uporabe prava, ki ne posega na raven ustavnih pravic.
-
Pritožnik je ustavno pritožbo utemeljeval zgolj na drugačnem razumevanju predpisov o državljanstvu, kar ne predstavlja ustavnopravnega spora.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj neuspeh s pravnimi sredstvi v davčnem postopku glede obdavčitve nagrad za opravljanje funkcije ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
Up-477/04 — US RS
-
Poziv geodetske uprave k sprožitvi postopka ureditve meje nima narave posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali obveznosti, zato zoper tak poziv ustavna pritožba ni dopustna.
-
Pritožniki niso mogli utemeljiti kršitve ustavnih pravic v pravdnem postopku z očitki, ki so se nanašali na domnevni molk upravnega organa v ločenem upravnem postopku.
-
V obravnavanem primeru pritožnik ni uspel izkazati kršitev ustavnih pravic, ker je bila pritožba podana v tipizirani in pavšalni obliki, ki ni omogočala vsebinske presoje.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je presojalo, ali je bila pravica do uporabe jezika v kazenskem postopku kršena v kontekstu zagotavljanja ustavnih jamstev iz 22. člena URS.
-
Pritožnik je ustavno pritožbo utemeljeval z nestrinjanjem glede razlage 47. člena Ustave RS v zvezi s predajo državljana drugi državi članici EU.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker so bili očitki pritožnika tipizirani in pavšalni, kar onemogoča preizkus kršitev človekovih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik ni izkazal kršitve pravice do razumnega trajanja pripora, prav tako pa ni izčrpal pravnih sredstev glede očitka o priporu brez sodne odločbe.
-
Pritožnik v tej zadevi ni uspel utemeljiti očitkov o kršitvah ustavnih pravic, ker je vložil tipizirano ustavno pritožbo brez konkretnih argumentov.
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal kršitev pravice do enakega varstva pravic, ker se je pritožba v bistvu nanašala na ugotavljanje dejanskega stanja glede državljanstva in uporabo prava iz leta 1925.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic, ker ni konkretiziral očitka o očitni napačnosti odločitve, prav tako pa ni izkazal obstoja ustaljene sodne prakse zgolj s sklicevanjem na eno samo domnevno drugačno sodno odločbo.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic, saj ni utemeljil očitno napačne odločitve sodišča niti ni dokazal obstoja ustaljene sodne prakse zgolj s sklicevanjem na eno samo domnevno drugačno odločbo.
-
Pritožnik ni uspel utemeljiti kršitev pravic iz 49., 66. in 23. člena URS, saj ni izkazal pristranskosti sodišča niti ni uspel dokazati očitne napačnosti odločitev, ki bi pomenila kršitev pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnika sta zmotno poskušala uveljaviti kršitev pravice do zasebne lastnine zgolj s ponovnim grajanjem materialnopravne presoje upravnih organov glede izpolnitve pogojev za razlastitev.
-
Zgolj dejstvo, da pritožniku ni bila priznana pravica do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji kot vojnemu veteranu, ne pomeni kršitve posebnega varstva iz tretjega odstavka 50. člena Ustave.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper sklepe o izvršbi.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 2 -
Pritožnica ni predložila pravilnika in pripravljalne vloge, na katera se je sklicevala, zato Ustavno sodišče navedb o napačni razlagi prava ni moglo preizkusiti.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala kršitev pravic zgolj na podlagi nestrinjanja z uporabo konformne metode izračuna zamudnih obresti v sodnem postopku.
-
Pritožnik ni izkazal kršitve ustavnih pravic, temveč je le izpodbijal pravilnost sodne odločitve o prehodu terjatev iz naslova zavarovanja kredita.
-
V obravnavanem primeru navedbe o nepravilnostih v ugotovitvenem postopku o državljanstvu niso mogle utemeljiti kršitev ustavnih pravic v zvezi z zavrnitvijo obnove denacionalizacijskega postopka, saj niso bile odločilne za izid postopka.
-
Sodišče je poudarilo, da sklicevanje na eno samo domnevno drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne zadošča za izkaz obstoja enotne sodne prakse o spornem vprašanju.
-
Sodišče je pojasnilo, da nestrinjanje z odgovorom Vrhovnega sodišča na revizijske navedbe ne pomeni kršitve pravice do obrazložene sodbe, če je iz sodbe razvidno, na katere navedbe se sodišče odziva.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi bila uporaba davčne zakonodaje v njenem primeru v neskladju s pravico do zasebne lastnine.
Up-699/04 — US RS
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo zaradi prepoznosti ter poudarilo, da pritožnik ne more v postopku zoper zavrženje obnove postopka uveljavljati kršitev pravic iz samega postopka, ki se obnavlja.
-
Pritožnici nista uspeli utemeljiti kršitve načela enakosti in pravice do zasebne lastnine, saj nista pojasnili, zakaj pogoj vzajemnosti iz ZDen ne bi veljal za njun primer, niti nista v postopku pred rednimi sodišči uveljavljali svojega pravnega položaja kot naslednici.
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal kršitev pravice do enakega varstva pravic zaradi zavrnitve dokaza z vpogledom v statut, saj je sodišče pravilno presodilo, da statut ni odločilen za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki temelji neposredno na ZDR.
-
Pritožnica se je v ustavni pritožbi neuspešno sklicevala na 115. člen Ustave, ki ne vsebuje človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato je bila pritožba v tem delu neutemeljena.
Up-85/05 — US RS
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi bila uporaba davčne zakonodaje v njenem primeru v neskladju z ustavno varovano pravico do zasebne lastnine.
Up-701/04 — US RS
-
Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče pri uporabi davčne zakonodaje kršilo ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, zato ustavna pritožba ni bila sprejeta.
Up-700/04 — US RS
-
Pritožnica v konkretnem primeru ni izkazala, da bi sodišče z uporabo davčne zakonodaje poseglo v njeno ustavno varovano lastninsko pravico.
Up-709/04 — US RS
-
Pritožnica v konkretnem primeru ni uspela izkazati, da bi sodišče pri uporabi davčne zakonodaje kršilo njeno pravico do zasebne lastnine.
Up-711/04 — US RS
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi bila z odločitvijo o davčni obveznosti kršena njena pravica do zasebne lastnine v smislu neskladja uporabe zakona z Ustavo.
Up-697/04 — US RS
-
Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti očitkov o kršitvah 21., 27., 28., 32. in 34. člena Ustave, ker jih pritožnik v svoji vlogi ni vsebinsko utemeljil.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper odredbo predsednice sodišča o dodelitvi spisa drugi sodnici, ker tak akt nima narave odločbe o pravici ali obveznosti stranke.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 2 -
Pritožnik je kršitev pravice do enakega varstva pravic in načela enakosti pred zakonom zatrjeval zgolj pavšalno, zato Ustavno sodišče navedb ni moglo vsebinsko preizkusiti.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je bila vložena po izteku 60-dnevnega roka, izpodbijani dopis tožilstva pa ni predstavljal posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS.
-
Revizijsko poročilo Računskega sodišča, izdano v postopku revidiranja poslovanja uporabnikov javnih sredstev, nima narave posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali svoboščini subjekta, zato zoper njega ustavna pritožba ni dopustna.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker je bila vložena zoper neaktivnost sodišča v še tekočem postopku, kar ne predstavlja posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je ugotovilo, da se pritožnik ne more uspešno sklicevati na ustavnopravno vprašanje, če odločitev višjega sodišča ne temelji na spornem pravnem stališču, temveč na dokazni oceni dejstev, ki je sodišče ni dolžno ponovno presojati.
-
Vložitev pobude državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne predstavlja pravnega sredstva in ne zadrži teka 60-dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe.
-
Pritožnik je v tej zadevi neuspešno zatrjeval kršitve pravice do enakosti pred zakonom in pravice do zasebne lastnine, saj so bile njegove navedbe zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišč v postopku za dovolitev nujne poti.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker je bila vložena zoper ravnanje uradnih oseb, ki nima narave posamičnega akta, in ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo napačno utemeljevala zgolj s kršitvijo 153. člena Ustave v zvezi z neupoštevanjem direktive EU, kar ni zadostna podlaga za presojo Ustavnega sodišča.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev, pritožbo glede kršitev ustavnih pravic v postopku o prekršku pa ni sprejelo, ker je bila obrazložitev organov razumna in brez elementov samovolje.
-
V konkretnem primeru ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo zaradi neizpolnjenih pogojev za vsebinsko presojo.
-
Pritožnikove navedbe o odsotnosti dobroverne posesti nepremičnine so bile ocenjene kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišč, kar ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do izjave, saj je bila njegova pritožba zoper sklep o dedovanju meritorno obravnavana na drugi stopnji, kljub prvotni nevročitvi sklepa.
-
Pritožnica ni uspela izkazati ustavne nedopustnosti stališča sodišča, ki je zavrnilo odlog izvršbe, ker pritožnica ni zatrjevala, da bi se njena situacija v zakonsko določenem času za odlog lahko bistveno izboljšala.
-
Pritožnik je v konkretnem primeru zgolj ponavljal ugovore o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi prava, kar ne predstavlja arbitrarnosti, zato ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
-
Pritožnik ni izkazal, da bi izpodbijana odločitev temeljila na stališčih, ki so bila predmet prejšnjih odločb Ustavnega sodišča, prav tako pa je očitke o kršitvah pravic podal pavšalno.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala kršitev ustavnih pravic zgolj na podlagi drugačnega pravnega razumevanja pogojev za uveljavljanje odškodnine za podržavljeno premoženje od tuje države.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi bila izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča utemeljena na stališčih, ki bi bila v neskladju z Ustavo.
-
Pritožnik zgolj z zatrjevanjem zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe prava ne more uspešno utemeljiti ustavne pritožbe.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi uveljavljal zgolj nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi vpisa v imenik sodnih izvedencev, kar sodišče šteje za nedopusten razlog za ustavno pritožbo.
-
V konkretnem primeru pritožnica ni izkazala kršitve pravice do zasebne lastnine, saj sodišče v upravnem sporu ni odločalo o odvzemu lastninske pravice, temveč zgolj o obstoju ničnostnih razlogov upravne odločbe.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnica je ustavno pritožbo utemeljevala zgolj na nestrinjanju z izračunom invalidske pokojnine in procesnimi očitki o nenavzočnosti predstavnika Zavoda na obravnavi, kar ne predstavlja ustavnopravno relevantne kršitve.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj nasprotoval ugotovitvi sodišč glede vrste obrestne mere in izvedenskega mnenja, kar ne predstavlja ustavnopravnega očitka.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnica zgolj s trditvijo o napačni ugotovitvi dejanskega stanja glede števila dedičev in naknadno pridobljenim dokazom ne more izkazati kršitve ustavnih pravic.
-
Pritožnik je kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja utemeljeval zgolj z nestrinjanjem s sodno presojo glede pravnega nasledstva pri denacionalizaciji, kar ne predstavlja ustavnopravne kršitve.
-
Pritožnik je neuspešno zatrjeval kršitev pravic zaradi nestrinjanja z dokazno oceno sodišč glede dobroverne posesti in priposestvovanja lastninske pravice.
-
Pritožnik ni izkazal kršitev pravice do poštenega sojenja ali učinkovitega pravnega sredstva, temveč je zgolj izrazil nestrinjanje z odločitvijo sodišč v zvezi z zavrženjem predloga za obnovo postopka.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper poziv upravne enote, ker pritožnik zoper ta akt ni izčrpal pritožbe kot rednega pravnega sredstva.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker dopis tožilstva, v katerem je bilo pojasnjeno, da niso podani razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ne predstavlja posamičnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovih pravicah ali obveznostih.
-
Pritožnik ni mogel utemeljiti ustavne pritožbe zgolj z izpodbijanjem dejanskega stanja in pavšalnim sklicevanjem na kršitev načela pravne države (2. člen URS), ki se ne nanaša na posamične človekove pravice.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni izkazal kršitve ustavnih pravic, temveč je zgolj izpodbijal pravilnost ugotovitev dejanskega stanja v postopku o prekršku.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitev ustavnih pravic, temveč je zgolj izpodbijal dokazno oceno sodišč glede izvedenskega mnenja.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper poziv upravne enote, ker pritožnik ni izkazal izčrpanja vseh pravnih sredstev, ter ni sprejelo pritožbe zoper odločbo o prekršku zaradi neizkazanih kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožnik je neutemeljeno izpodbijal odločitev Vrhovnega sodišča zgolj na podlagi nezadovoljstva z izidom postopka o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pri čemer ni konkretiziral zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj ponovil ugovore glede dokazne ocene in izvedenskega mnenja, ki so bili že predmet presoje v rednem sodnem postopku, ni pa izkazal kršitve ustavnih pravic.
-
Pritožnica ni uspela izkazati kršitev pravic, saj so bili njeni očitki o kršitvah ustavnih določb pavšalni, sklicevanje na eno samo sodno odločbo pa ni zadostovalo za dokaz o obstoju ustaljene sodne prakse.
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izkazal kršitve ustavnih pravic, temveč je le izrazil nestrinjanje z ugotovitvijo sodišč glede neizpolnjevanja finančnih pogojev za pravico do zdravstvenega varstva.
-
Pritožnik je neuspešno izpodbijal odločitev o izbiri sredstev izvršbe, pri čemer ni izkazal ustavnopravno relevantnih kršitev, temveč le nestrinjanje z dokazno oceno sodišča o zadostnosti sredstev za poplačilo terjatve.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavrnjena, ker pritožnica ni uspela izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic v zvezi z odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo.
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da pritožnikoma ni bila kršena pravica do sodnega varstva, saj sta možnost obravnavanja zapravila sama s prepozno vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, temveč je zgolj izrazil nestrinjanje z odločitvijo sodišč o procesnih vprašanjih.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Notarjeva zavrnitev overitve podpisov na zasebni pogodbi ne predstavlja posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper sklep Ustavnega sodišča, kar je nedopustno.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje zavržena zaradi prepoznosti, pritožnikovi očitki zoper Vrhovno sodišče pa niso utemeljevali kršitve pravice do zakonitega sodnika.
-
Sodišče je presodilo, da pritožnik zgolj z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišča o intenzivnosti posega v osebno sfero ne more utemeljiti kršitve ustavnih pravic.
-
Dopis Ministrstva za obrambo, v katerem organ le pojasnjuje svoje stališče do sklenitve kupoprodajne pogodbe, nima narave posamičnega akta, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Sodišče je utemeljeno presodilo, da sklep o razveljavitvi zaplembe premoženja sam po sebi ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, temveč je za to potrebna odločba o vrnitvi premoženja v naravi.
-
Pritožnik je zgolj z zatrjevanjem zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pavšalnim sklicevanjem na sodno prakso neuspešno poskušal utemeljiti kršitev pravice do enakega varstva pravic v kazenskem postopku.
-
Pritožnica je neuspešno izpodbijala sodbo v delovnem sporu zaradi nestrinjanja z dokazno oceno sodišča o obstoju invalidnosti.
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ni kršilo pravice do osebne svobode, saj je bilo utemeljeno na zakonski podlagi.
-
Pritožnica se je neuspešno sklicevala na 71. člen Ustave (varstvo kmetijskih zemljišč) za utemeljitev ustavne pritožbe, saj ta člen ne vsebuje človekovih pravic.
-
Pritožnica je v ustavni pritožbi zgolj ponavljala navedbe iz denacionalizacijskega postopka, v katerem je bila njena zahteva zavrnjena zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije (pravnega nasledstva).
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker je bil sodni postopek že končan in kršitve ni bilo več mogoče odpraviti.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni izkazal kršitve načela enakosti ali lastninske pravice v zvezi z odmero davčne obveznosti.
Up-489/04 — US RS
-
Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe, ker v postopku ni bila ugotovljena kršitev človekovih pravic zaradi zavrnitve zahtevka za odškodnino za že vrnjeno premoženje.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitve pravic in ni utemeljil, zakaj bi bila začasna odredba nujna za dosego namena sodnega varstva.
-
Pritožnica je kršitev pravice do izjave utemeljevala z neustreznim ravnanjem upnika pri navedbi naslova za vročanje, česar sodišče ni prepoznalo kot kršitev 22. člena Ustave s strani sodne oblasti.
-
V tej zadevi je bila ustavna pritožba zavržena, ker izvršilni predlog ni posamični akt v smislu 50. člena ZUstS in ker pritožnik ni izkazal izčrpanosti pravnih sredstev glede očitka o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal upravnega spora.
-
Pritožnika nista uspela izkazati, da bi sklicevanje na načela prava EU (PES, PEU) samo po sebi zadostovalo za utemeljenost ustavne pritožbe v konkretnem primeru.
-
Pritožnica ni uspela konkretizirati očitka o odstopu od sodne prakse pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, saj ni predložila primerljivih sodnih odločb.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je pritožnica zmotno poskušala ustavno pritožbo utemeljiti zgolj s trditvami o napačni dokazni oceni v sporu glede razveljavitve darilne pogodbe.
Up-93/04 — US RS
-
V konkretnem primeru pritožnik ni izkazal tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, sodišče pa je ugotovilo, da zavrnitev takšnega predloga sama po sebi ne posega v ustavne pravice.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pavšalno navajanje kršitev brez konkretne obrazložitve ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe, prav tako pa se sodišče ne spušča v presojo lastninskopravnih razmerij iz preteklosti, ki so stvar materialnopravne presoje rednih sodišč.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitev človekovih pravic, saj so bile njegove navedbe v pritožbi pavšalne in so se nanašale zgolj na njegovo socialno in premoženjsko stisko.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnica ni izkazala, da je bilo o njeni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje že pravnomočno odločeno.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 2 -
Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo, ker zatrjevana kršitev 155. člena Ustave (prepoved povratne veljave) ne predstavlja kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnikovo nestrinjanje z odločitvijo sodišč in njegova drugačna interpretacija prava ne zadostujeta za ugotovitev kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev, vložitve zoper akte, ki niso posamični (zapisniki), prepoznosti in nepopolnosti vloge.
-
Pritožnice niso mogle utemeljevati ustavne pritožbe z očitki zoper odločbe, ki se nanje niso nanašale ali niso bile predmet izpodbijanja.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo, ker pritožnica ni izkazala ustavne nedopustnosti stališča, da bi sprememba nedenarne obveznosti v denarno v izvršilnem postopku pomenila nesorazmerje z dolžnikovo obveznostjo.
-
Pritožnica ni uspela konkretizirati očitkov o diskriminaciji in kršitvi pravice do enakega varstva pravic, zato je bila ustavna pritožba zavržena kot neutemeljena.
-
Sodišče je poudarilo, da pavšalni očitki o kršitvah človekovih pravic ne zadostujejo za utemeljitev ustavne pritožbe.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker je pritožnica zoper sklep o izvršbi neutemeljeno uveljavljala kršitve iz pravdnega postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izkazal kršitev človekovih pravic, temveč je zgolj pavšalno navajal nestrinjanje z ugotovitvami rednih sodišč glede azilnega postopka.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnik v svoji vlogi ni zadostil zahtevam po konkretizaciji zatrjevanih kršitev, temveč je podal le splošno nezadovoljstvo z izidom delovnopravnega spora.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napačna uporaba materialnega prava pri izbrisni tožbi iz zemljiške knjige ne pomeni avtomatične kršitve ustavnih pravic do lastnine.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo, ker je pritožnica zgolj pavšalno navajala napačno uporabo materialnega prava, ne da bi utemeljila kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožnica v ustavni pritožbi ni konkretizirala zatrjevanih kršitev in je zgolj izpodbijala dokazno oceno sodišč, kar ne predstavlja zadostne podlage za vsebinsko obravnavo.
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti kršitev ustavnih pravic, zato ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
-
Pritožnik v konkretnem primeru ni pojasnil vsebine zatrjevanih kršitev in ni izkazal upravičenih razlogov za obravnavo pritožbe kljub zamudi roka.
-
Pritožnik v konkretnem primeru ni izkazal ustavnopravno pomembnih očitkov, sodišče pa je opozorilo na zmotno uporabo pravnih stališč glede odgovornosti družbenikov osebne družbe v primerjavi s kapitalskimi družbami.
-
Sodišče je zavrnilo navedbe o pristranskosti, ki so temeljile zgolj na nestrinjanju z dokazno oceno sodišča glede fotokopije pogodbe.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo utemeljevala zgolj na nestrinjanju s pravno kvalifikacijo pogodbenega razmerja (pogodba o delu nasproti pogodbi o naročilu), kar ne predstavlja ustavnopravnega vprašanja.
-
Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, če je pritožba vložena prepozno ali če se izpodbijajo akti, zoper katere ustavna pritožba ni dopustna.
-
Sodišče je poudarilo, da 78. člen Ustave ne daje neposredne podlage za uveljavljanje konkretne individualne človekove pravice.
-
Pritožnik ni mogel utemeljiti kršitve ustavnih pravic zgolj z navedbo, da je tožbeni zahtevek v pravdnem postopku pripoznal v zmoti, pod vplivom grožnje in zvijače.
-
Ustavno sodišče je v tej zadevi poudarilo, da mora pritožnik, ki zatrjuje poseg v pravico do zasebne lastnine na podlagi domnevnega lastništva nepremičnine, to lastništvo v postopku tudi ustrezno izkazati.
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal kršitve ustavnih jamstev zgolj na podlagi nestrinjanja z razlago sodišč glede izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova.
-
Pritožnik v konkretni zadevi ni uspel izkazati kršitev človekovih pravic, saj je zgolj ponavljal razloge iz rednega sodnega postopka in podal pavšalne navedbe brez ustavnopravne argumentacije.
-
Pritožnik s samim zatrjevanjem nepravilnosti pravnih stališč sodišča ne more utemeljiti kršitve ustavnih pravic v postopku z ustavno pritožbo.
-
Pritožnik v tej zadevi ni uspel s sklicevanjem na kršitev pravice do sodnega varstva, ker je sodišče pravilno ugotovilo, da vtoževana terjatev ni bila zajeta v izvršilnem naslovu.
-
Pritožnikovo pavšalno navajanje neenakosti v primerjavi z najemniki po Stanovanjskem zakonu ni zadostovalo za utemeljitev kršitve pravice do enakosti pred zakonom, saj pritožnik ni izkazal bistveno podobnega položaja.
-
Pritožnik ni izkazal izčrpanja pravnih sredstev zoper odločitev o zavrženju revizije, v delu glede zavrženja obnove postopka pa ni utemeljil zatrjevanih kršitev pravic iz 14. in 22. člena URS.
-
Pritožnik ni bil stranka v postopku, v katerem sta bila izdana izpodbijana sklepa, in ni izkazal, da bi se učinki teh sklepov nanj neposredno raztezali.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 3 -
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavrnjena, ker je temeljila zgolj na nestrinjanju z dokazno oceno sodišč glede vzročne zveze pri zdravniški napaki, ne pa na utemeljeni kršitvi ustavnih pravic.
-
Vprašanje, ali je določena naprava nevarna stvar in kakšen je prispevek oškodovanca k škodnemu dogodku, je vprašanje uporabe materialnega prava, ki ne more biti predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.
-
Pritožnica je neuspešno poskušala izpodbijati sodno odločitev o odškodnini za zaplenjeno premoženje zgolj s ponovnim grajanjem ustavnosti zakonske ureditve (ZIKS-G), ki jo je Ustavno sodišče že potrdilo kot ustavno skladno.
-
Sodišče je poudarilo, da izpodbijanje dejanskega stanja in zgolj subjektivno razumevanje izreka sodbe ne predstavljata ustavnopravno relevantnih razlogov za poseg v pravnomočne sodne odločbe.
-
Pritožnica ni uspela izkazati kršitve pravice do izjave, saj svojih trditev o onemogočenosti odgovora na navedbe nasprotne stranke ni pojasnila.
-
Pritožnik se v postopku ustavne pritožbe ne more samostojno sklicevati na 2. člen Ustave, saj ta določa temeljna načela pravne države in ne ureja neposredno človekovih pravic.
-
Pritožnica ni izkazala kršitve pravice do zasebne lastnine, saj je zgolj izpodbijala dokazno oceno sodišča glede pogojev za denacionalizacijo.
Up-388/04 — US RS
-
Odločitev Državne revizijske komisije v postopku javnega naročanja ni posamičen akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj komisija izvaja le nadzor nad zakonitostjo postopka in ne odloča o pravicah ali obveznostih naročnika ali ponudnika.
-
Pritožnik je ustavno pritožbo utemeljeval zgolj s subjektivnim občutkom krivice zaradi nezadovoljstva z izidom predhodnih postopkov.
-
Ustavno sodišče je izpostavilo, da kršitve 2. člena Ustave (načelo pravne države) same po sebi ne morejo biti predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo, ker ta določba ne ureja neposredno človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker dopis Ministrstva za obrambo ni imel narave posamičnega akta, zoper katerega bi bila ustavna pritožba dopustna.
-
Dopis Ministrstva za obrambo, v katerem je pritožnik obveščen o izgubi stanovanjske pravice, nima narave posamičnega akta, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj pavšalno navedel, da se v izogib ponavljanju sklicuje na svojo pritožbo in pobudo za varstvo zakonitosti, podani v predhodnem pravdnem postopku.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj ponavljal argumente iz rednega postopka in oporekal dejanskemu stanju, zato Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme, če pritožnik kršitev pravice do enakega varstva pravic uveljavlja zgolj s trditvami o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja in napačni uporabi materialnega prava.
-
Pritožnica je zatrjevala kršitev pravice do enakega varstva pravic, vendar je sodišče ocenilo, da gre zgolj za nestrinjanje s sodno odločitvijo o najemnem razmerju.
-
Pritožnik je neuspešno utemeljeval ustavno pritožbo s sklicevanjem na 2. in 153. člen Ustave, ki vsebujeta splošna ustavna načela, ter z nestrinjanjem z razlago zakonskih določb o dohodnini.
-
Pritožnik ni mogel utemeljiti kršitve ustavnih pravic zgolj z nestrinjanjem z razlago podzakonskega predpisa in z očitki o neupoštevanju dokazov, ki v postopku sploh niso bili uporabljeni.
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izkazal samovoljnega ravnanja sodišča pri dokazni oceni in pravni kvalifikaciji zemljišča v denacionalizacijskem postopku.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo zoper dopise organov in sklepe tožilstva, ki niso posamični akti o pravicah ali obveznostih v smislu 50. člena ZUstS, ter ni sprejelo pritožbe zoper sodne odločbe zaradi odsotnosti očitne kršitve ustavnih pravic.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper sklep državnega tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe, ker takšen akt ne posega neposredno v pritožnikove pravice ali obveznosti v smislu 50. člena ZUstS.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo utemeljevala z nestrinjanjem glede uporabe določb o ugotavljanju državljanstva, kar je sodišče ocenilo kot nezadostno za poseg v ustavne pravice.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je poudarilo, da zgolj očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in nepravilni uporabi materialnega prava ne zadoščajo za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo.
-
Pritožniki niso uspeli izkazati kršitve pravice do zasebne lastnine, saj predmet spora ni bila premoženjska pravica, temveč zgolj procesna dopustnost obnove postopka.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno nezadovoljstvo pritožnika z izidom postopka pred rednim sodiščem ne zadostuje za utemeljitev ustavne pritožbe.
-
Pritožnica je v ustavni pritožbi zgolj oporekala materialnopravni pravilnosti sodne odločbe v zapuščinskem postopku, kar ni zadostovalo za utemeljitev kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper sklep, ki ga je predhodno izdalo samo Ustavno sodišče.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavržena zaradi neizčrpanja pravnih sredstev.
-
Pritožnica je neuspešno poskušala materialnopravno napačno uporabo zakona s strani rednih sodišč kvalificirati kot kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker je bila vložena zoper ravnanje višjega sodišča v času, ko postopek o pritožbi še ni bil zaključen, torej niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 2 -
Ustavno sodišče je poudarilo, da ustavna pritožba ni četrta stopnja rednega sodnega odločanja, v kateri bi se ponovno presojala protipravnost ravnanj tožencev v pravdi.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker so redna sodišča ustrezno odgovorila na navedbe o vlaganjih in pravici do solastnine.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je pritožnica namesto utemeljitve kršitev ustavnih pravic zgolj izpodbijala dejanske ugotovitve in pravno presojo sodišč v posestnomotenjskem sporu.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic v zvezi z zahtevkom za plačilo razlik v plači.
-
Pritožnica je zmotno enačila zgolj nepravilnost odločitve o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka s kršitvijo ustavnih pravic do enakega varstva, zasebne lastnine in odškodnine.
-
Pritožnica je uveljavljala kršitev pravic iz 14. in 23. člena Ustave zaradi nestrinjanja z zavrnitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, kar je Ustavno sodišče ocenilo kot nedopustno izpodbijanje sodne odločbe.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
V konkretnem primeru pritožnica ni izkazala kršitev človekovih pravic, temveč je zgolj izrazila nestrinjanje z interpretacijo prava s strani Vrhovnega sodišča.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnika nista uspela izkazati kršitev človekovih pravic zgolj s trditvami o napačni uporabi procesnega prava pri zavrženju predloga za obnovo postopka.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik je v konkretnem primeru neuspešno uveljavljal zgolj materialnopravno nepravilnost sodbe, kar ne predstavlja ustavnopravnega razloga za sprejem pritožbe v obravnavo.
-
Ustavna pritožba zoper opomin in odgovor zbornice je bila zavržena, ker akta nista imela narave posamičnega akta o pravici ali obveznosti.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev in ker so bili nekateri izpodbijani akti (zapisnik) procesna dejanja, ki ne pomenijo posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS.
Pravna podlaga: ZUstS · 50. člen -
V konkretnem primeru pritožnica ni uspela izkazati kršitve pravice do dedovanja (33. člen URS) niti očitne napačnosti pri presoji dejanskega stanja glede oporočne sposobnosti in veljavnosti oporoke.
-
Pritožnica je neuspešno izpodbijala sodno razlago Stanovanjskega zakona glede pravice do odkupa službenega stanovanja.
-
Pritožnica je neuspešno poskušala izpodbijati odločitev o odškodninski odgovornosti zgolj s sklicevanjem na drugačno razumevanje določb ZOR.
-
Sodišče je presodilo, da ni prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic, ker sodišče pri odmeri odškodnine ni valoriziralo zneska, ki je bil le hipotetično omenjen v obrazložitvi prejšnje sodbe kot celoten obseg škode.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nestrinjanje z lastninskopravno odločitvijo ali navedbe o motečem ravnanju ne predstavljajo samodejno kršitve ustavnih pravic do zasebnosti ali lastnine.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v preostalem delu pa je pritožbo kot očitno neutemeljeno zavrnilo oziroma ni sprejelo v obravnavo.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj pavšalno povzel svoje navedbe iz pravdnega postopka in zahteval ponovno presojo dokazne ocene sodišč glede izjav v intervjuju, kar presega pristojnosti Ustavnega sodišča.
-
Sodišče je zavrglo pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev, prepoznosti vložitve in izpodbijanja aktov, izdanih pred uveljavitvijo Ustave.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče pritožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da pritožnik zgolj izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišč v pravdi zaradi motenja posesti, ne da bi izkazal kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožniki so neuspešno poskušali utemeljiti kršitev pravice do enakega varstva pravic zgolj s trditvami o napačni dokazni oceni sodišča glede narave objektov na zemljišču.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal očitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj očitek o nepravilni in nezakoniti sodni odločbi ne izkazuje kršitve človekovih pravic.
-
Pritožnik je neutemeljeno uveljavljal kršitev pravic zgolj na podlagi nestrinjanja z odločitvijo sodišča o zavrženju tožbe zaradi nedopolnitve vloge.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnikovo drugačno razumevanje določb zakona o bančništvu (ZBan) samo po sebi ne pomeni arbitrarnosti sodne odločbe.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper dopis Centra za socialno delo, ker ta ni predstavljal posamičnega akta o odločanju o pravici ali obveznosti.
-
Pritožnica je v ustavni pritožbi zgolj ponavljala navedbe iz pravdnega postopka, ne da bi utemeljila kršitev ustavnih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sodbo, ki je bila izdana pred uveljavitvijo Ustave Republike Slovenije, saj ustavna pritožba v takšnem primeru ni dopustna.
-
Pritožnik je neutemeljeno zatrjeval kršitev pravice do zasebne lastnine zgolj na podlagi nestrinjanja s pravno kvalifikacijo statusnih sprememb javnega zavoda in narave delitvene bilance.
-
Pritožnica je kršitve zgolj navedla, ne da bi jih z argumenti utemeljila, zato Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
-
Sodišče je presodilo, da pravica do statusa žrtve vojnega nasilja in iz nje izhajajoča upravičenja ne sodijo med človekove pravice, varovane z Ustavo.
-
Pritožnik je v konkretnem primeru zgolj izrazil nestrinjanje z razlago določb o vročanju pisanj v upravnem postopku, kar ne predstavlja kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da morebitna neskladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem predstavlja vprašanje za pristojno gradbeno inšpekcijo, ne pa predmet ustavne pritožbe glede kršitve človekovih pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnica ni izkazala kršitev pravic, temveč je zgolj izpodbijala dokazno oceno in materialnopravne zaključke rednih sodišč v davčnem postopku.
Up-499/02 — US RS
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru zavrglo ustavno pritožbo, vloženo zoper sklep Ustavnega sodišča, s katerim prejšnja ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je pritožnik rok za njeno vložitev neutemeljeno poskušal podaljšati z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 1 -
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožničino nestrinjanje s stališčem sodišča glede ničnosti upravne odločbe po 88. členu ZDen ne pomeni kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje napačne uporabe prava v denacionalizacijskem postopku ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo utemeljevala z nestrinjanjem glede procesnopravne pravilnosti odločitve sodišča v izvršilnem postopku.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik je v konkretnem primeru neuspešno uveljavljal kršitev pravice do izjave in pravnega sredstva zgolj s ponavljanjem nestrinjanja z dokazno oceno sodišč glede oporočne sposobnosti zapustnice.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišča, ne more utemeljiti kršitve pravice do enakosti pred zakonom.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izkazal nastanka pomembnejših posledic, saj je bila zadeva v zvezi z motenjem posesti, kjer je odločitev sodišča le začasne narave in dopušča možnost ponovnega sprožanja postopkov.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni uspel konkretizirano utemeljiti, kako naj bi sodna odločitev o plačilu pristojbine za privez v luki kršila njegove človekove pravice.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper odgovor državnega tožilstva, ker ta ne predstavlja posamičnega akta, ki bi odločal o pravicah ali obveznostih stranke.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo sprejem pritožbe, ker pritožnica ni uspela izkazati, da bi sodišče pri odločanju o stanovanjski pravici kršilo ustavne pravice ali odstopilo od sodne prakse.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper sklep Ustavnega sodišča, s katerim predhodna ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da z izpodbijanimi odločbami niso bile kršene ustavne pravice pritožnika.
-
Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe v obravnavo, ker je pritožnik svojo navedbo o kršitvi ustavnih pravic utemeljeval zgolj z zatrjevanjem vsebinske nepravilnosti odločitve rednega sodišča.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo, ker pritožnik ni izkazal kršitev človekovih pravic, temveč je podal le pavšalne navedbe, ki niso zadostovale za vsebinsko presojo.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je poudarilo, da pritožnikovo nasprotovanje dokazni oceni in materialnopravni presoji sodišč nižjih stopenj glede lastninske pravice na nepremičnini ne zadostuje za utemeljitev kršitev ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče ne sprejme ustavne pritožbe, če se ta vsebinsko omejuje zgolj na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnosti uporabe prava v prekrškovnem postopku.
-
Pritožnica je v ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča o nedopustnosti revizije uveljavljala zgolj vsebinske razloge za razveljavitev darila, kar ni bilo predmet izpodbijanega procesnega sklepa.
-
Pritožnik v ustavni pritožbi ni uspel, ker je zgolj ponavljal argumente iz zapuščinskega postopka in izražal nestrinjanje z dodelitvijo nujnega deleža v naravi namesto v denarju.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Sodišče je poudarilo, da subjektivno nestrinjanje z razlago prava s strani pristojnih organov ne more utemeljiti ustavne pritožbe.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo, ker je pritožnica zgolj zatrjevala napačno uporabo materialnega prava v izvršilnem postopku, ne da bi izkazala kršitev ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da Vrhovno sodišče s spremembo sodb nižjih sodišč ne krši pravice do izjave (22. člen URS), če so se nižja sodišča že opredelila do bistvenih navedb stranke.
-
Pritožnica ni izkazala kršitev človekovih pravic, saj je v ustavni pritožbi zgolj ponavljala argumente iz delovnega spora in izražala nestrinjanje z odločitvami nižjih sodišč.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker zatrjevana kršitev pravic iz ZZVN ne predstavlja kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo utemeljevala zgolj z nestrinjanjem z materialnopravno presojo sodišč o odškodninski odgovornosti, kar ne predstavlja ustavnopravno relevantne kršitve.
-
Pritožnica je uveljavljala kršitev pravic zgolj zaradi nestrinjanja z razlago pogojev za pridobitev najemnega razmerja po smrti prejšnjega najemnika.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da sprememba pravne presoje dejanskega stanja na pritožbeni stopnji in zavrnitev spremembe tožbenega zahtevka v motenjski pravdi ne pomenita kršitve pravice do enakega varstva pravic ali pravice do sodnega varstva.
-
Pritožnik je zgolj izrazil nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in izidom pravde, ni pa substancirano izkazal kršitev ustavnih pravic.
-
Ustavna pritožba je bila v konkretnem primeru zavržena, ker je bila vložena prepozno.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 1 in 55/1 -
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper dopis Vrhovnega sodišča, saj je šlo za obvestilo o poteku zadeve, ki nima narave posamičnega akta po 50. členu ZUstS.
Pravna podlaga: ZUstS · 50. člen, odstavek 1 in 55/1 -
Ustavno sodišče ni obravnavalo očitka glede statusa upravičenca po 9. členu ZDen, ker pritožnik tega dejstva ni uveljavljal v upravnem sporu.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena zaradi neizčrpanja pravnih sredstev pred njeno vložitvijo.
-
Pritožnica je uveljavljala kršitev pravic zgolj na podlagi nestrinjanja z razlago tujega prava, ki ga je uporabilo sodišče pri presoji pogoja vzajemnosti po ZDen.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitev ustavnih pravic, temveč je zgolj uveljavljal napačno uporabo prava v postopku o prekršku.
-
Sodišče je izpostavilo, da načelo pravne države ni samostojna ustavna pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati kot predmet ustavne pritožbe.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik v tej zadevi ni uspel utemeljiti, zakaj bi bila presoja dovoljenosti revizije glede na vrednost spornega predmeta v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.
-
Pritožnica v konkretnem primeru ni izkazala kršitev pravic, temveč je zgolj izrazila nestrinjanje z odločitvami sodišč in ponudila lastno razlago prava.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
V tej zadevi Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe, ker pritožnica s pavšalnimi navedbami ni izkazala zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo vložila zaradi nestrinjanja s pravno razlago sodišča glede procesnih vprašanj v upravnem sporu.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je ugotovilo, da pritožnik zgolj zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišč, ne izkazuje pa kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker navedene nepravilnosti pri izvedbi volitev niso predstavljale posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS.
Pravna podlaga: ZUstS · 50. člen, odstavek 1.in 55/1 -
Dopis državnega tožilstva, s katerim je bil zavrnjen predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ne predstavlja posamičnega akta, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da pritožnik zgolj izpodbija pravilnost odmere odvetniških stroškov, kar ne predstavlja kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, temveč je zgolj izpodbijal ugotovitve sodišč o dejanskem stanju in uporabi prava v delovnem sporu.
-
Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in ne sprejme v obravnavo pritožb, ki temeljijo zgolj na nestrinjanju z ugotovitvami dejanskega stanja ali uporabo materialnega prava v delovnih sporih.
-
Sodišče je pojasnilo, da sodba Višjega sodišča ne more biti samostojen predmet ustavne pritožbe, če je bila zoper njo vložena revizija, o kateri je odločilo Vrhovno sodišče.
-
Ustavno sodišče je v konkretni zadevi presodilo, da razlaga življenjske skupnosti, ki ne vključuje skupnosti oseb istega spola v kontekstu prenosa najemne pravice, ni v neskladju z ustavno pravico do enakosti pred zakonom.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic pri odmeri stroškov zagovornika v kazenskem postopku niso bile izkazane.
-
Odločitev Državnega zbora o nezaupnici oziroma razrešitvi ministra ni posamični akt v smislu 50. člena ZUstS, zato zoper njo ustavna pritožba ni dopustna.
-
V tej zadevi je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnica ni izkazala kršitve ustavnih pravic, temveč je zgolj izrazila nestrinjanje z razlago prava v postopku denacionalizacije.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi azila, ker sta upravni organ in sodišče v postopku ugotovila vsa dejstva in ustrezno obrazložila presojo subjektivne in objektivne ogroženosti.
-
Pritožnik je zatrjeval kršitev pravice do zasebne lastnine zaradi neuspeha v postopku denacionalizacije, vendar ni izkazal pravno relevantne kršitve.
-
V konkretnem primeru je ustavno sodišče ugotovilo, da pritožnica zgolj izraža nestrinjanje z materialnopravno presojo sodišča, kar ne zadošča za utemeljitev kršitve ustavnih pravic.
Up-463/01 — US RS
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnika nista izkazala kršitve ustavnih pravic, temveč sta zgolj izpodbijala pravilnost sodne odločitve o plačilu sodne takse.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper pritožbo Slovenske odškodninske družbe, vloženo v denacionalizacijskem postopku, ker ta vloga ni posamični akt v smislu 50. člena ZUstS.
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da pritožnik v ustavni pritožbi ne sme zgolj pavšalno navajati kršitev, temveč mora zanje ponuditi ustrezno dokazno podlago.
-
Ustavno sodišče ni pristojno za odločanje o prepovedi dejanj, s katerimi naj bi se kršile ustavne pravice, saj so njegove pristojnosti omejene na presojo aktov v skladu s 160. členom Ustave.
-
V tej zadevi je bila ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje zavržena, ker je bila vložena po preteku 60-dnevnega roka, saj vložitev nedovoljene revizije ni pretrgala teka tega roka.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnika nista izkazala kršitev ustavnih pravic, temveč sta zgolj izrazila nestrinjanje z odločitvijo sodišč v rednem pravdnem postopku zaradi motenja posesti.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnik v ustavni pritožbi ni navedel kršenih človekovih pravic niti ni priložil kopije drugostopenjske odločbe, zaradi česar pritožbe ni bilo mogoče preizkusiti.
-
V obravnavanem primeru je Ustavno sodišče presojalo le navedbe v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča, ki je potrdilo zavrženje tožbe in zahteve za začasno odredbo zaradi procesnih razlogov.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožniki niso izkazali, da so pred vložitvijo izčrpali vsa pravna sredstva za varstvo volilne pravice.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi bila odločitev o državljanstvu njene pravne prednice posledica kršitve pravice do izjave ali diskriminatorne uporabe zakona.
-
Ustavno sodišče je ugotovilo, da stališče sodišč o prepoznosti dopolnitve pritožbe, vložene po preteku zakonskega roka, ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe v obravnavo, ker je ocenilo, da v konkretnem primeru ni prišlo do kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik v ustavni pritožbi ne sme zgolj pavšalno navajati kršitev, temveč mora aktivno dokazovati njihovo utemeljenost.
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru poudarilo dolžnost pritožnika, da kršitve človekovih pravic v ustavni pritožbi aktivno dokazuje, ter omejilo svojo presojo na navedbe v zvezi z izpodbijanimi procesnimi odločitvami nižjih sodišč.
-
Obtožnica državnega tožilca ni posamični pravni akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj gre za akt stranke v kazenskem postopku.
-
Sodišče je pritožbo zavrglo zaradi prepoznosti, neizčrpanosti pravnih sredstev, pomanjkanja pravnega interesa zaradi razveljavitve akta in dejstva, da je bil eden od izpodbijanih aktov izdan pred uveljavitvijo Ustave.
-
Pritožnika nista uspela izkazati kršitve ustavnih pravic zgolj s sklicevanjem na sodno prakso, ki ni bila vsebinsko primerljiva z njuno zadevo, prav tako pa nista mogla uveljavljati kršitve pravice do sodnega varstva, ker pravice do odškodnine v postopku nista uveljavljala.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker zemljiškoknjižna plomba ni posamični akt in pritožnica ni izčrpala rednih pravnih sredstev zoper domnevni molk sodišča.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik v rednem sodnem postopku ni navajal okoliščin glede legitimacije strank za sklenitev poravnave v denacionalizacijskem postopku, zato jih sodišče ni moglo prezreti.
-
Pritožniki niso izkazali, da bi bilo stališče o prekluzivnem roku za vložitev zahteve za vračanje premoženja v nasprotju s človekovimi pravicami.
-
Pritožnik v ustavni pritožbi ni mogel uveljavljati kršitev pravic svojih otrok, temveč le lastne pravice.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker pritožnik kljub pozivu sodišča ni utemeljil, katere konkretne človekove pravice naj bi mu bile kršene, zaradi česar vloge ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 4 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnik ni izkazal kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zemljiškoknjižnega vpisa, kjer je bila zavrnitev utemeljena z neustrezno identifikacijo nepremičnine v listini.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo sprejem pritožbe, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, temveč je zgolj izpodbijal odločitev sodišča o stroških postopka.
-
Zgolj pavšalno nestrinjanje z razlago obligacijskopravnih obveznosti v sodbi ne predstavlja kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno nestrinjanje stranke z razlago zakona v denacionalizacijskem postopku ne predstavlja ustavnopravnega vprašanja.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zaradi molka Državnega zbora, ker pritožniki niso izčrpali sodnega varstva v upravnem sporu, ki jim je na voljo za varstvo pred dejanji ali opustitvami državnih organov.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožniki niso obrazložili niti dokazali trditev o kršitvi pravice do sodnega varstva, zatrjevana kršitev pravice do enakega varstva pravic pa je bila očitno neutemeljena.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožniki zgolj z oporekanjem razlogom sodišča ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe, saj to predstavlja le izpodbijanje pravilnosti uporabe prava.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker v konkretnem primeru ni šlo za očitno kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče je ocenilo, da sta nižji sodišči ustrezno pojasnili pravno podlago za zavrnitev zahtevka za ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, zato kršitev pravice do enakega varstva pravic ni bila izkazana.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Pritožnica ni izkazala kršitve ustavnih pravic, saj se je v pritožbi spuščala v dokazovanje lastninske pravice, namesto da bi utemeljila kršitev ustavnih določb v zvezi z zavrženjem tožbe.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker tožba in procesna odredba sodišča ne predstavljata posamičnih aktov, s katerima bi bilo dokončno odločeno o pravicah ali obveznostih stranke.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo kot prepozno, ker je rok za vložitev pričel teči z vročitvijo sodbe drugostopenjskega sodišča in ne z vročitvijo odločbe o zahtevi za varstvo zakonitosti.
-
Sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper sklep, ki ga je izdalo samo Ustavno sodišče.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ne sprejme v obravnavo, če iz navedb pritožnika očitno izhaja, da z izpodbijano sodno odločbo niso bile kršene človekove pravice.
-
V obravnavanem primeru pritožnik ni uspel izkazati kršitve človekovih pravic, temveč je uveljavljal zgolj splošna ustavna načela, zato ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnik ni izkazal kršitev človekovih pravic, temveč je zgolj ponavljal svoja stališča o dejanskem stanju in pravilnosti odločitve sodišč nižje stopnje.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper dopis državnega tožilstva, ker je ocenilo, da zgolj obvestilo tožilca o nevložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ne pomeni posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker v postopku ni bilo ugotovljeno kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v zvezi s pravico do sklenitve najemne pogodbe.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker v obravnavani zadevi izvršilnega postopka ni šlo za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker v konkretnem primeru ni šlo za očitno kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnik zgolj s sklicevanjem na načelo demokratične in pravne države ne more izpodbiti sodne odločbe, če ne izkaže konkretne kršitve človekovih pravic.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, temveč je zgolj izpodbijal pravilnost uporabe materialnega prava (116. člen SZ).
-
Pritožnica ni mogla utemeljiti ustavne pritožbe s kršitvami, ki jih ni uveljavljala že v upravnem sporu, prav tako pa ni mogoče zahtevati odškodnine po 73. členu ZDen, če zahtevek zanjo v postopku sploh ni bil podan.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da kršitev načela enakega varstva pravic ni podana, če je sodišče pritožbene navedbe obravnavalo in obrazložilo, prav tako pa do kršitve ne pride, če stranka ni zaslišana o dejstvu, ki ga je že uspešno dokazala z listinskimi dokazi.
Up-110/01 — US RS
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v zvezi z odločanjem o pravici do akontacije vojaške pokojnine.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, temveč je zgolj izpodbijal dokazno oceno in ugotovljeno dejansko stanje v postopku o prekršku.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper lasten sklep zavrglo kot nedopustno, saj odločitev Ustavnega sodišča ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper odlok o razglasitvi ustavnega zakona in zoper opustitev zakonodajnega urejanja volilnega sistema, saj ti akti oziroma ravnanja niso predmet ustavnosodne presoje v postopku s pritožbo.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker zoper akte Računskega sodišča ni mogoče vložiti ustavne pritožbe, saj ti niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi, hkrati pa pritožniki niso izčrpali vseh pravnih sredstev.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker zoper poročilo Računskega sodišča ni mogoče vložiti ustavne pritožbe, saj akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker iz navedb ni izhajala nobena kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pravica do sodnega varstva iz 6. člena EKČP ne zagotavlja širšega obsega varstva, kot ga že nudi 23. člen Ustave RS.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper poročilo Računskega sodišča zavrglo, ker akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi in niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje nezakonitosti sodbe, ki vpliva na premoženjski položaj, ne zadostuje za utemeljitev ustavne pritožbe zaradi kršitve lastninske pravice ali osebnostnih pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper dopis državnega tožilstva, s katerim je bilo pritožniku le sporočeno, da tožilstvo ne bo vložilo zahteve za varstvo zakonitosti, saj tak dopis nima narave posamičnega akta.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1 -
Ustavno sodišče je poudarilo, da v postopku s pritožbo ne preizkuša pravilnosti uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določb ZOR o teku obresti), temveč le morebitne ustavne kršitve.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je pritožnica zgolj izpodbijala materialnopravno razlago sodišč glede pogojev za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavrnjena, ker pritožnik ni izkazal kršitve pravice do zasebne lastnine in dedovanja, temveč je zgolj izpodbijal dokazno oceno sodišča glede statusa upravičenca v denacionalizacijskem postopku.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik pred njeno vložitvijo ni izčrpal vseh razpoložljivih pravnih sredstev za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
-
V tej zadevi je Ustavno sodišče zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni izkazal kršitev človekovih pravic v postopku razlastitve, temveč je zgolj izpodbijal pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnik ni izkazal verjetnosti kršitve človekovih pravic v zvezi z zavrnitvijo predloga za obnovo delovnega spora.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper dopis Državnega tožilstva zavrglo, ker dopis ni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali obveznosti v smislu 50. člena ZUstS.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper dopis Državnega tožilstva, ker dopis nima narave posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah in obveznostih pritožnika.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 1 -
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred vložitvijo pritožbe na Ustavno sodišče.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper pritožbo stranke v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem, in ne zoper posamični akt državnega organa.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 2 -
Pritožnika nista uspela izkazati kršitve pravice do enakega varstva pravic, saj sta imela v postopkih pred sodišči možnost podati izjave, do katerih so se sodišča opredelila, prav tako pa sta izkoristila vsa razpoložljiva pravna sredstva.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik v rednem postopku ni navedel vrednosti spornega predmeta, kar je bila procesna predpostavka za dovoljenost revizije.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnika nista izkazala kršitev človekovih pravic, temveč sta zgolj izpodbijala pravno stališče sodišč glede uporabe prava.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izkazal izčrpanja rednih pravnih sredstev in je bila vložena znatno po izteku zakonskega roka.
-
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo, vloženo zoper njegov lastni sklep o nesprejemu ustavne pritožbe v obravnavo.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo kot prepozno, ker rok za vložitev ni začel teči z odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti, temveč z vročitvijo sklepa Višjega sodišča, saj zahteva za varstvo zakonitosti ni pravno sredstvo v smislu izčrpanja pravnih sredstev.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 1, točka 1 -
Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če je vložena po izteku zakonskega roka ali če je vložena zoper akt, ki ne predstavlja posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS (npr. dopis državnega tožilstva o nevložitvi zahteve za varstvo zakonitosti).
-
Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe v obravnavo, ker je ocenilo, da presoja sodišča o (ne)možnosti predložitve dokaza v prvotnem postopku ni bila očitno napačna.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Nalog oziroma opomin za plačilo sodne takse ne predstavlja posamičnega akta v smislu 50. člena ZUstS, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča pritožnici očitno niso bile kršene zatrjevane človekove pravice.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če pritožnik zgolj izraža nestrinjanje z materialnopravno presojo sodišča in ne izkaže kršitve človekovih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve ustavnih pravic, temveč je zgolj izpodbijal materialnopravno pravilnost odločitve rednega sodišča v stečajnem postopku.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnik ni izkazal kršitve ustavnih pravic, temveč je zgolj izpodbijal materialnopravno pravilnost odločitve rednega sodišča glede prijave terjatve v stečajnem postopku.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker upravni spor, ki ga je pritožnik sprožil zoper odločbo o odmeri dohodnine, še ni bil pravnomočno končan.
Up-9/00 — US RS
-
Pritožnika sta zahtevala presojo ustavnosti ravnanja sodišča v postopku izvršbe, ne da bi izkazala, da je do kršitve prišlo z odločbo tega sodišča.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker zatrjevana napačna dokazna ocena sodišč v pravdi zaradi neupravičene obogatitve ne predstavlja kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je pritožnica kot izpodbijani akt zmotno štela odgovor tožene stranke na tožbo v upravnem sporu, ki ga je sodišče zgolj posredovalo v vednost.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic v okviru disciplinskega postopka.
-
Ustavno sodišče pritožbo zavrže, če pritožnik ne izkaže kršitve človekovih pravic, temveč zgolj izraža nestrinjanje z vsebino lokacijskega dovoljenja ali ugotovitvami rednih sodišč.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavna pritožba zoper akt delodajalca, ki je pravna oseba zasebnega prava, je nedopustna, saj zoper takšne akte obstaja sodno varstvo pred rednimi sodišči.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker v konkretnem primeru ni šlo za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker v konkretnem primeru ni šlo za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik (nadzorni odbor) ni zatrjeval kršitve človekovih pravic, temveč je šlo zgolj za spor o pristojnosti med organi občine.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v postopku pred rednim sodiščem.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik zgolj izraža nestrinjanje z uporabo materialnega prava v rednem sodnem postopku, kar ne predstavlja kršitve človekovih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru zavrglo ustavno pritožbo, ker je bila vložena zoper odločitev Ustavnega sodišča in ker pritožnik v postavljenem roku ni dopolnil pomanjkljive vloge.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene ustavne pravice pritožnice.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene ustavne pravice pritožnice.
-
Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe, ker je ocenilo, da z izpodbijanimi sodbami o prenehanju delovnega razmerja tuje državljanke zaradi poteka delovnega dovoljenja niso bile kršene ustavne pravice.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal očitne kršitve ustavnih pravic pri odločanju o prenehanju delovnega razmerja zaradi poteka delovnega dovoljenja.
-
Sodišče je presodilo, da je bilo stališče Vrhovnega sodišča o verjetnosti izkazanega pravnega interesa dedinje v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja na podlagi sklepa o dedovanju pravno razumno.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev za popravo podatkov v delovni knjižici pri pristojnem organu.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve pravice do enakega varstva pravic, temveč je zgolj izpodbijal ugotovljeno dejansko stanje.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je ocenilo, da sodišča niso kršila ustavnih pravic, saj so svojo odločitev o izpraznitvi stanovanja oprla na razumno razlago stanovanjske zakonodaje.
-
Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, ne pomeni kršitve pravic iz 60. člena Ustave.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal, da bi bila odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo arbitrarna ali v nasprotju s sodno prakso v podobnih primerih.
-
V konkretnem primeru ustavna pritožba ni bila sprejeta, ker pritožnik ni izkazal, da bi bila izpodbijana odločitev brez razumne pravne obrazložitve.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Najemniki stanovanj nimajo pravnega interesa za uveljavljanje statusa stranke v denacionalizacijskem postopku glede vprašanj nakupa ali najema stanovanj, prav tako ne morejo izpodbijati državljanstva denacionalizacijskih upravičencev.
-
Ustavno sodišče v konkretnem primeru ni sprejelo pritožbe, ki se je nanašala na vprašanje denacionalizacijskega statusa na podlagi ničnih kupoprodajnih pogodb iz obdobja po drugi svetovni vojni.
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more uspešno uveljavljati kršitev 7. in 67. člena Ustave v okviru ustavne pritožbe, če te niso povezane s kršitvijo človekovih pravic.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da z izpodbijanim sklepom niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
-
Pritožnik je z ustavno pritožbo poskušal izpodbijati sklep senata Ustavnega sodišča o nesprejemu njegove predhodne ustavne pritožbe.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da pritožnik v upravnopravnem razmerju glede rabe vode ni izkazal kršitve ustavnih pravic, saj mu je bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
-
Pritožnik ni izčrpal izrednega pravnega sredstva (zahteve za varstvo zakonitosti) in ni izkazal pogojev za izjemno obravnavanje po drugem odstavku 51. člena ZUstS.
-
V konkretni zadevi je bila ustavna pritožba zavržena, ker je pritožnica zgolj izpodbijala odločitev o nedopustnosti revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, kar ne predstavlja kršitve ustavnih pravic.
-
Pritožnik je z ustavno pritožbo zgolj izpodbijal pravilnost odločitve sodišč glede utemeljenosti tožbenega zahtevka za odškodnino, kar ne predstavlja ustavnopravnega spora.
-
Ustavno sodišče pritožbo ne sprejme, če je očitno, da ne gre za kršitev človekovih pravic, oziroma če pritožnik zgolj oporeka dejanskim ugotovitvam in dokazni oceni sodišč.
-
Ustavno sodišče ne sprejme ustavne pritožbe, če je očitno, da v konkretnem primeru ne gre za zatrjevano kršitev človekovih pravic.
-
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če iz vsebine izpodbijane sodbe očitno ne izhajajo zatrjevane kršitve ustavnih pravic (v tem primeru 22. in 53. člena Ustave).
-
Sodišče je ugotovilo, da sklep o začasni odredbi Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije ne predstavlja akta, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.
-
Pritožnika sta v ustavni pritožbi zoper sklep o razveljavitvi začasne odredbe poskušala izpodbijati predhodno določeno višino varščine, kar je procesno nedopustno.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožniki niso izkazali neskladnosti pravnih stališč sodišč s človekovimi pravicami.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik v določenem roku ni predložil pooblastila za zastopanje.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu ni izčrpal možnosti upravnega spora.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker je pritožnik zgolj izpodbijal ugotovljeno dejansko stanje in uporabo prava v delovnem sporu, ne da bi izkazal kršitev ustavnih pravic.
-
Sodišče je pritožbo zavrglo zaradi neizpolnitve pogoja izčrpanja vseh pravnih sredstev.
-
Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe v obravnavo, ker iz navedb pritožnika ni bilo razvidno, da bi šlo za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
-
Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper odredbo o hišni preiskavi zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal vseh rednih pravnih sredstev v kazenskem postopku.
-
Sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo glede vprašanja zakonitosti razpolaganja z vojaškimi stanovanji po uveljavitvi Ustavnega zakona o izvrševanju Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik ni izčrpal vseh rednih pravnih sredstev pred vložitvijo pritožbe na Ustavno sodišče.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker zatrjevane kršitve načela pravne države in hierarhije pravnih aktov niso človekove pravice, varovane z ustavno pritožbo.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker sta jo pritožnika vložila po preteku 60-dnevnega zakonskega roka od vročitve izpodbijanega akta.
-
Pritožnika sta z ustavno pritožbo neuspešno poskušala izpodbijati odločitev sodišča v stečajnem postopku glede prednostnega poplačila terjatev iz delovnega razmerja.
-
Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ne opravlja vloge instančnega sodišča, ki bi ponovno presojalo dokaze in ugotovitve o dejanskem stanju (npr. vprašanje statusa davčnega zavezanca pri prodaji nepremičnine).
Up-171/96 — US RS
-
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bilo razlogovanje sodišč v kazenskem postopku glede pravic obdolženca iz 29. člena Ustave in 6. člena EKČP zadostno, zato pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik ni izčrpal niti rednega pravnega sredstva.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnica ni izkazala pogojev za izjemno obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem vseh izrednih pravnih sredstev.
-
Pritožnik je kršitev načela pravne države neutemeljeno uveljavljal kot samostojen razlog za ustavno pritožbo v dednopravni zadevi glede statusa kmeta.
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo veljavnost razpolaganja s stanovanji nekdanjega fonda JLA po osamosvojitvi RS, pri čemer je potrdilo, da je pravna oblast nad tem premoženjem prešla na RS z dnem uveljavitve ustavnega zakona.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo, ker je pritožnik uveljavljal zgolj nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, kar ne predstavlja ustavnopravnega razloga za obravnavo.
-
Pritožnik je ustavno pritožbo utemeljeval zgolj z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišča in izidom pravde, kar ne zadostuje za vsebinsko obravnavo.
-
V konkretni zadevi ustavna pritožba ni bila sprejeta, ker sodišče v pravdnem postopku še ni odločilo o tožbenem zahtevku, zato zatrjevana kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) še ni mogla nastati.
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala kršitev ustavnih pravic zaradi nepravilne ocene vrednosti zemljišč v denacionalizacijskem postopku.
-
Pritožnica v rednem postopku ni predlagala prič in ni ugovarjala zaključku bolniškega staleža, zato teh dokazov ni mogla uspešno uveljavljati v postopku obnove.
-
Sodišče je v tem primeru ustavno pritožbo zavrglo, ker je ocenilo, da pravno stališče sodišč o prehodu pravne oblasti nad vojaškimi stanovanji na Republiko Slovenijo z dnem 25. 6. 1991 ne krši ustavnih pravic pritožnika.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve človekovih pravic, temveč je zgolj izpodbijal pravilnost uporabe prava v izvršilnem postopku.
-
Pritožnik je zgolj z zatrjevanjem nezakonitosti sodbe zaradi naložitve plačila denarne obveznosti neuspešno uveljavljal kršitev pravice do zasebne lastnine, saj ustavna pritožba ni namenjena preizkusu pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da razlaga sodišč, po kateri mora lastnik stanovanja po smrti najemnika skleniti pogodbo le s tistim ožjim družinskim članom, ki je stanovanje dejansko uporabljal, ni arbitrarna.
-
Sodišče je presodilo, da razpolaganje vojaškega organa s stanovanjem po uveljavitvi UZITUL ni bilo zakonito, saj je lastninska pravica na premoženju prešla na Republiko Slovenijo.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zoper nepravnomočno sodbo zavrglo zaradi neizčrpanja vseh pravnih sredstev.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da kršitve splošnih ustavnih načel same po sebi ne utemeljujejo ustavne pritožbe, če niso vsebovane v okviru varstva specifičnih človekovih pravic.
-
Ustavno sodišče pritožbo zavrne, če pritožnik ne izkaže kršitve človekovih pravic, temveč zgolj oporeka dokazni oceni sodišč v nepravdnem postopku.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve enakosti pred zakonom in pravice do zasebne lastnine, saj je bila prodaja nepremičnin posledica izvršilnega postopka, na katerega začasna odredba iz kazenskega postopka ni imela neposrednega vpliva.
-
V konkretnem primeru je bilo odločeno, da razpolaganje vojaškega organa s stanovanjem po 25. 6. 1991 ni bilo zakonito, zato pritožnik ni mogel utemeljeno uveljavljati kršitve pravic na podlagi pričakovanega izboljšanja stanovanjskih razmer.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik ni izkazal očitnosti kršitev človekovih pravic in ni izčrpal vseh pravnih sredstev.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnik z navedbami o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in napačni uporabi materialnega prava ne more uspeti v postopku z ustavno pritožbo, saj te ne predstavljajo ustavnopravne presoje.
-
Pritožnik je v ustavni pritožbi zgolj ponavljal svoja stališča o procesni pravočasnosti vloge, ki so bila že pravnomočno zavrnjena v rednem postopku.
-
V konkretnem primeru ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo, ker pritožnik ni izkazal kršitve pravice do enakosti pred zakonom ali pravice do socialne varnosti v zvezi z akontacijo vojaške pokojnine.
-
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker je bila usmerjena zgolj v izpodbijanje pravilnosti uporabe prava v delovnem sporu, ne pa v utemeljitev kršitve ustavnih pravic.
-
V konkretni zadevi je bila ustavna pritožba zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je pritožnica s pridobitvijo tujega državljanstva izgubila slovensko državljanstvo, zato do kršitve njenih ustavnih pravic ni prišlo.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1 -
Ustavno sodišče je zavrnilo sprejem pritožbe, ker so bile navedbe pritožnika očitno nepovezane z vsebino izpodbijanega sklepa o nedovoljenosti ponovne pritožbe.
-
Ustavno sodišče je štelo, da je izbris iz registra prebivalstva le posledica odločbe o državljanstvu, zato je pritožnik moral najprej izčrpati pravna sredstva zoper to odločbo.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker vlagatelj ni izpodbijal posamičnega akta, temveč zgolj opustitev dejanja oziroma ravnanje predsednika Državnega zbora.
-
Sodišče je poudarilo, da je ustavno pritožbo mogoče vložiti šele zoper odločitve revidirane osebe, ki na podlagi poročila Računskega sodišča dejansko poseže v pravice posameznika.
-
Pritožnik je ustavno pritožbo vložil zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pred tem ni izčrpal pravnih sredstev, ki so mu bila na voljo.
-
Ustavno sodišče ni sprejelo pritožbe v obravnavo, ker je ugotovilo, da sodišča niso kršila človekovih pravic pri uporabi določb Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) izčrpati tudi v primerih, ko se ustavna pritožba vlaga še pred pravnomočnim zaključkom postopka.
-
Pritožnika nista izpodbijala pravnomočne upravne odločbe o rušenju objekta, temveč sta zgolj vložila odškodninsko tožbo, kar ne zadostuje za ustavnopravno varstvo zaradi procesnega prikrajšanja.
-
Pritožnik je neuspešno uveljavljal kršitev pravice do enakosti zaradi razlikovanja glede na zaposlitev pri JLA v času osamosvajanja države.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ugotovilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni uporabi materialnega prava, ki je skladna z ustavnimi načeli glede pravnega naslova za uporabo stanovanj po osamosvojitvi RS.
-
Ustavno sodišče je odpravilo odločbe zaradi neustavne razlage 63. člena ZDen v postopku ugotavljanja državljanstva, ki je bila podlaga za odločitev o statusu upravičenca do denacionalizacije.
-
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru zavrglo del pritožbe, ki se je nanašal na ravnanje organov izvršilne veje oblasti (MNZ), saj ti akti niso predmet ustavne pritožbe zoper sodne odločbe.
-
Sodišče je poudarilo meje svoje pristojnosti pri presoji odločitev rednih sodišč v upravnem sporu.
-
Pritožnik ni uspel utemeljiti, da bi domnevne postopkovne kršitve v pravdnem postopku dosegle raven kršitve ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da v postopku z ustavno pritožbo zoper procesni sklep o nedopustnosti revizije ne more presojati vsebinskih navedb, ki se nanašajo na prvotni delovnopravni spor.
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni uspel izkazati kršitev navedenih ustavnih pravic, temveč je le pavšalno navajal nepravilnosti v postopkih pred rednimi sodišči.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2 -
Ustavna pritožba zoper sklep občinskega sveta o prenehanju mandata župana je bila zavržena, ker pritožnik predhodno ni izčrpal možnosti sodnega varstva v upravnem sporu.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožnik zoper prvostopno sodno odločbo ni vložil niti rednega pravnega sredstva.
-
Sodišče je poudarilo, da ustavna pritožba ni namenjena reviziji sodnih odločb v smislu preizkusa pravilnosti dejanskih ugotovitev, temveč izključno varstvu ustavnih pravic pred očitnimi kršitvami v postopku.
-
Ustavno sodišče ne sprejme v obravnavo ustavne pritožbe, v kateri pritožnik le pavšalno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic, ne da bi pojasnil, v čem in glede na koga naj bi bil v postopku obravnavan neenakopravno.
-
V obravnavanem primeru je bila ustavna pritožba zavržena, ker pritožniki niso izčrpali vseh predpisanih pravnih sredstev zoper Poročilo Republiške volilne komisije.
-
Sodišče je ustavno pritožbo zoper poročilo o izidu splošnih volitev zavrglo, ker poročilo ni posamični akt v smislu 50. člena ZUstS.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper poročilo o izidu volitev, ker to ni posamični akt v smislu 50. člena ZUstS.
-
Pritožnika sta v konkretnem primeru zgolj izrazila nezadovoljstvo z ugotovitvami sodišč glede dednih rokov in pravne kvalifikacije daril, ne da bi konkretno utemeljila ustavnopravno kršitev.
-
Pritožnik je izpodbijal sodne odločbe zaradi nestrinjanja z dokazno oceno izvedenskih mnenj in ugotovljenim dejanskim stanjem v kazenskem postopku.
-
Ustavna pritožba zoper sklepe o podaljšanju pripora ni bila sprejeta v obravnavo zaradi neizpolnjenih procesnih pogojev.
-
Pritožnik ni uspel izkazati kršitve pravice do osebne svobode, ker je sodišče pravilno presodilo dejanske okoliščine za obstoj begosumnosti.
-
Pritožnik ni izkazal izčrpanja pravnih sredstev, ker zatrjevanih kršitev ni uveljavljal v rednem pritožbenem postopku zoper sklep o priporu.
-
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo, ker pritožnica kljub pozivu ni izkazala kršitve človekovih pravic, temveč je izpodbijani sodbi očitala le nezakonitost.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo pritožbo, ker je bila odločba izdana v prehodnem obdobju usklajevanja zakonodaje in ni kršila ustavnih pravic.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izločitve sodnika, ker takšen sklep ni samostojno izpodbojen, temveč se lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
-
Ustavno sodišče je pritožbo zavrglo zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev in ker pritožnik ni izkazal pravne subjektivitete vlagatelja.
-
Sodišče je poudarilo, da nezadovoljstvo z izidom pravde, ki vpliva na strankino premoženjsko sfero, samo po sebi ne dokazuje kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine (33. člen URS).
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker je ocenilo, da je redno sodišče pri odločanju o priporu že presodilo vse pravno pomembne okoliščine za ustavno dopusten poseg v pravico do osebne svobode.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da pritožnik ne more uspešno uveljavljati kršitev v ustavni pritožbi, če teh pomanjkljivosti ni uveljavljal v rednih pravnih sredstvih, čeprav bi jih lahko.
-
V konkretnem primeru je bila ustavna pritožba zavržena zaradi neizčrpanja vseh pravnih sredstev zoper odločbo o razrešitvi s funkcije predsednika upravnega odbora.
-
Pritožnica je ustavno pritožbo utemeljevala zgolj z nestrinjanjem z oceno sodišča glede narave oderuške pogodbe, kar predstavlja izpodbijanje dejanskega stanja in materialnopravne razlage, ne pa kršitev ustavnih pravic.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2 -
Sodišče je ustavno pritožbo zavrglo kot prepozno, ker je pritožnik rok vezal na odločitev o predlogu za obnovo postopka, kar procesno ni dopustno.
-
Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper dopis javnega tožilstva, ker ta ne predstavlja posamičnega pravnega akta, ki bi posegal v ustavne pravice.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker je bila odločba Vrhovnega sodišča izdana pred uveljavitvijo Ustave, zoper ostale odločbe pa še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.
-
Pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora, zato ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
-
Ustavna pritožba ni dopustna zoper posamične akte, izdane pred uveljavitvijo Ustave RS (82. člen ZUstS).
-
Sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo, ker je pritožnik kot kršitev uveljavljal zgolj načelo zaupanja v pravo, ki ne predstavlja varovane človekove pravice v okviru ustavne pritožbe.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2 -
Pritožba je bila zavržena, ker je bila vložena zoper odredbo o hišni preiskavi pred izčrpanjem vseh rednih pravnih sredstev v kazenskem postopku.