ustavna pritožba zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sentenca
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) je procesna pravica, ki jo je mogoče uveljavljati le v času trajanja sodnega postopka. Ko je sodni postopek pravnomočno končan, preneha možnost kršitve te pravice, prav tako pa ni več mogoče doseči njene odprave ali preprečitve, zato v takšnem primeru niso podane procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe.
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik je ustavno pritožbo vložil po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, ki je trajal več kot 15 let, z namenom ugotovitve kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
-
Ustavna pritožba je bila zavržena, ker je postopek pred Vrhovnim sodiščem medtem že pravnomočno zaključilo Upravno sodišče, s čimer je zatrjevana kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala.