ustna oporoka
Sentenca
Ustna oporoka je izredna oblika oporočnega razpolaganja, ki je veljavna le, če je zapustnik zaradi izrednih okoliščin ni mogel napraviti v pisni obliki, pri čemer mora biti izražena pred dvema pričama (74. člen ZD). Za njeno veljavnost morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji glede izrednosti okoliščin in obličnosti. Če zakoniti dediči substancirano oporekajo obstoju teh predpostavk, pravica oporočnega dediča ni izkazana kot bolj verjetna, kar utemeljuje napotitev na pravdo v skladu z zakonskimi določbami o zapuščinskem postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo neveljavnost oporoke, ker ni v zadostni meri raziskalo okoliščin poslabšanja zdravstvenega stanja zapustnice, ki bi lahko utemeljevale veljavnost ustne oporoke.
VSK Sklep I Cp 184/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je bilo stanje oporočitelja v trenutku izjave oporoke mogoče opredeliti kot subjektivne izredne razmere, ki opravičujejo uporabo ustne oporoke.
VSRS Sodba II Ips 11/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da v konkretnem primeru niso bile podane izredne razmere, saj je bila zapustnica v času zatrjevane ustne oporoke sposobna svojo voljo zapisati.
VSL Sklep II Cp 318/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila ustna oporoka sporna zaradi navedb o slabem zdravstvenem stanju zapustnika in nezmožnosti podpisa, kar zahteva presojo v pravdnem postopku.
VSL Sklep I Cp 1210/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zapustničino slabo zdravstveno stanje in tresavica v konkretnem primeru niso bili takšne narave, da bi zapustnici onemogočili sočasno prisotnost dveh prič pri podaji ustne oporoke.
VSL Sodba I Cp 2491/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice upoštevalo navedbe o neverodostojnosti oporočne priče in vprašljivost obstoja izrednih razmer v času sestave ustne oporoke.
VSM Sklep I Cp 999/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo domnevnega oporočnega dediča na pravdo, ker so bili podani utemeljeni dvomi v obstoj predpostavk za veljavnost ustne oporoke.
VSL sklep II Cp 185/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zakonitem dedovanju, ker je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zahtevalo sočasno prisotnost dveh prič pri ustni oporoki.
VSL sklep I Cp 3403/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba obstoj izrednih razmer presojati striktno v trenutku odločitve za izjavo poslednje volje, pri čemer lahko tudi vedenjske posledice bolezni, kot je odklanjanje pisanja, predstavljajo relevantno subjektivno oviro.
VSL sklep I Cp 521/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 72. člen ZPP · 2. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 286. člen, odstavek 4 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 2 ZPP · 8. člen -
V konkretnem primeru ustna oporoka ni bila veljavna, ker zapustnica svoje poslednje volje ni izjavila v navzočnosti obeh prič hkrati.
VSL sklep II Cp 1088/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja (kap), ki zahteva takojšnjo hospitalizacijo, predstavlja izredne razmere, v katerih je ustna oporoka veljavna.
VSL sodba II Cp 1055/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izjava pokojne osebe v neformalnem pogovoru pred eno osebo ne zadošča za pravno priznanje ustne oporoke, če niso podane izredne razmere in nista bili prisotni dve priči.
VSK sklep Cp 1043/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je med njimi obstajal spor o dejanskih okoliščinah glede obstoja izrednih razmer, ki bi utemeljevale veljavnost ustne oporoke.
VSL sklep II Cp 2223/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je presoja obstoja izrednih razmer nujen predpogoj za veljavnost ustne oporoke, brez katerega se pravna vprašanja glede zavedanja vloge prič ne morejo obravnavati kot vprašanja s splošno pravno sporočilnostjo.
Sklep II DoR 63/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je vprašanje obstoja izrednih razmer dejansko vprašanje, o katerem sodišče v zapuščinskem postopku ne sme odločati, če so dejstva med dediči sporna.
VSK sklep Cp 1137/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da okoliščine, v katerih se je nahajala zapustnica, niso predstavljale izrednih razmer, ki bi opravičevale uporabo ustne oporoke.
Sodba II Ips 768/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji prekinitve zapuščinskega postopka poudarilo, da mora najprej preizkusiti, ali gre za spor o dejstvih ali zgolj za vprašanje uporabe prava glede veljavnosti ustne oporoke.
VSC sklep Cp 1455/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo, ali bolezen in nepokretnost zapustnice v bolnišničnem okolju pomenita izredne razmere, ki opravičujejo ustno oporoko, če bi bila sicer možna sestava pisne oporoke.
Sodba II Ips 70/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo neveljavnost ustne oporoke, ker ni bila dokazana sočasna prisotnost prič in ker oporočiteljica v času pred smrtjo ni bila v stanju izrednih razmer, ki bi ji onemogočale sestavo redne oporoke.
Sodba in sklep II Ips 239/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba presojo o obstoju izrednih razmer opraviti individualizirano, pri čemer so lahko odločilne tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki oporočitelju onemogočajo pisno obliko oporoke.
Sklep II Ips 123/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji izrednih razmer upoštevati subjektivno stanje oporočitelja v trenutku podaje izjave, ne pa zgolj objektivne tehnične možnosti za sestavo redne oporoke v daljšem časovnem obdobju.
Sklep II Ips 701/95, II Ips 702/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zatrjevane okoliščine o političnem pritisku v času zapustnikove smrti ne predstavljajo izrednih razmer, ki bi utemeljevale veljavnost ustne oporoke.
VSL sklep I Cp 717/95 — Višje sodišče v Ljubljani