ustrahovalni namen pri grožnji

Sentenca

Ustrahovalni namen kot subjektivni element kaznivega dejanja grožnje (135. člen KZ-1) ni nujno predmet neposrednega dokazovanja z izjavami storilca, temveč ga je mogoče sklepati iz okoliščin in načina izvršitve kaznivega dejanja. Agresivno vedenje, verbalne grožnje in fizični napadi v situacijah, kjer med osebami ne obstaja specifično razmerje, ki bi opravičevalo takšno ravnanje, zadostujejo za zaključek o obstoju naklepnega ustrahovalnega namena.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

Viri