ustrahovalni namen pri grožnji
Sentenca
Ustrahovalni namen kot subjektivni element kaznivega dejanja grožnje (135. člen KZ-1) ni nujno predmet neposrednega dokazovanja z izjavami storilca, temveč ga je mogoče sklepati iz okoliščin in načina izvršitve kaznivega dejanja. Agresivno vedenje, verbalne grožnje in fizični napadi v situacijah, kjer med osebami ne obstaja specifično razmerje, ki bi opravičevalo takšno ravnanje, zadostujejo za zaključek o obstoju naklepnega ustrahovalnega namena.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Ustrahovalni namen obdolžencev je bil ugotovljen na podlagi agresivnega in grozečega obnašanja izključno do oškodovanca v delovnem okolju.
VSL Sodba VII Kp 20876/2018 — Višje sodišče v Ljubljani