ustreznost nadomestnega zemljišča v denacionalizaciji
Sentenca
Pri presoji ustreznosti nadomestnega zemljišča v denacionalizacijskem postopku sodišče ne sme upoštevati zgolj vrednostnega kriterija. Za pravilno ugotovitev ustreznosti je treba celovito oceniti naravo kmetijske dejavnosti, kar vključuje oddaljenost nadomestnega zemljišča od kmetije, njegovo kompleksnost, velikost in naravnanost proizvodnje. Če nadomestno zemljišče ne zagotavlja primerljivih pogojev za obdelavo, kot jih je imelo odvzeto zemljišče, se šteje, da pogoj ustreznosti ni izpolnjen.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za vračilo zavrnjena, ker je bilo za podržavljeno zemljišče prejeto nadomestno zemljišče, katerega vrednost je znašala 71 % vrednosti podržavljenega.
Sodba I Up 815/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da pri očitni majhnosti vrednosti nadomestnega zemljišča v primerjavi s podržavljenim ni potrebna dodatna strokovna izvedenska presoja.
Sodba I Up 5/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila ustreznost nadomestnih zemljišč potrjena, ker so bila ta za 78 % vrednejša od podržavljenih zemljišč.
Sodba U 1147/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je bila ocena ustreznosti nadomestnega zemljišča v konkretnem primeru pomanjkljiva, ker je temeljila le na vrednosti, zanemarila pa je oddaljenost in kakovost zemljišča za kmetijsko proizvodnjo.
Sodba U 327/93 — Vrhovno sodišče