utemeljen sum pri odločanju o priporu
Sentenca
Pri odločanju o odreditvi ali podaljšanju pripora sodišče ne ocenjuje dokazov v smislu njihove končne verodostojnosti, temveč ugotavlja zgolj obstoj podatkov in dokazov, ki utemeljujejo sklep o storitvi kaznivega dejanja (utemeljen sum). Sodišče pri tem presoja le, ali gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. V tej fazi postopka se ne opravlja celovita dokazna ocena, temveč se preverja le zadostna podlaga za sklep o utemeljenosti suma (201. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pri podaljšanju pripora ne izvaja dokazne ocene, temveč le preverja obstoj podatkov, ki kažejo na utemeljen sum storitve kaznivega dejanja.
VSRS Sklep II Kr 5584/2016-467 — Vrhovno sodišče