utemeljevanje ustavne pritožbe
Sentenca
Vlagatelj ustavne pritožbe mora zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ne le pavšalno navajati, temveč jih mora konkretizirano dokazovati. Subjektivni občutek prikrajšanosti ali nestrinjanje z odločitvijo sodišča ne zadoščata za ugotovitev kršitve ustavno varovanih pravic. Ustavno sodišče presoja le, ali je bila sodna odločba arbitrarna, samovoljna ali v nasprotju z načelom enakega varstva pravic.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo, ker pritožnica ni konkretizirano izkazala zatrjevanih kršitev ustavnih pravic, temveč se je sklicevala le na splošne trditve.
-
Pritožnika sta neuspešno poskušala utemeljiti ustavno pritožbo s sklicevanjem na določbe, ki ne urejajo neposredno človekovih pravic.
-
Pritožnik je kršitev ustavnih pravic utemeljeval zgolj z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišč glede novih dokazov v postopku obnove, kar ne zadostuje za utemeljitev ustavne pritožbe.
-
Pritožnica je neutemeljeno poskušala izpodbijati sodno odločitev s sklicevanjem na domnevno nezakonitost odločitve, sprejete v drugi pravdni zadevi.
-
Pritožnik je kršitev pravice do enakega varstva pravic utemeljeval s primerjavo z drugimi delovnimi stroji, ne da bi izpodbijal ugotovitev o nepristojnosti organa za izdajo dovoljenja.
-
Zgolj zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe ali zaznambo spora v zemljiški knjigi še ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.