utemeljitev ustavne pritožbe
Sentenca
Ustavno sodišče se pri presoji ustavne pritožbe lahko opredeli le do tistih zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih pritožnik v svoji vlogi jasno opredeli in konkretno utemelji. Pavšalno navajanje kršitev brez navedbe dejanskih okoliščin ali dokazov, ki bi potrjevali poseg v pravico do enakega varstva pravic, ne zadostuje za vsebinsko obravnavo pritožbe (22. člen URS, 55. člen ZUstS).
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik je vložil tipizirano ustavno pritožbo brez konkretne utemeljitve kršitev, kar je onemogočilo njen preizkus.
-
Pritožnica ni uspela utemeljiti kršitev pravice do izvajanja dokazov in pravice do izjave, saj ni konkretizirala svojih navedb glede neizvedenih dokazov in je le izražala nestrinjanje z dokazno oceno.
-
Pritožnik ni mogel utemeljiti kršitve načela enakosti pred zakonom z argumentom, da so druge osebe v denacionalizacijskem postopku upravičene do ugodnejšega položaja, saj dejstvo, da nekdo ni upravičen do nečesa, ne more biti pravna podlaga za priznanje pravice komu drugemu.
-
Pritožnik ni mogel utemeljiti kršitev pravic do neodvisnega sojenja in enakega varstva pravic zgolj s sklicevanjem na zavrnjeno zahtevo za ugotovitev ničnosti arondacijske odločbe v drugem postopku.
-
Pritožnik je vložil tipizirano ustavno pritožbo brez konkretne utemeljitve očitkov, kar je onemogočilo preizkus.
-
Pritožnik je kršitve pravic neutemeljeno utemeljeval zgolj z nestrinjanjem z obsodbo in primerjavo z oprostitvijo soobdolženca glede plačila stroškov postopka.
-
Pritožnik je zatrjeval kršitve več členov Ustave in EKČP, vendar jih v pritožbi ni konkretno utemeljil.
-
Pritožnica kršitev ni izkazala, ker se je pri utemeljitvi zgolj sklicevala na navedbe iz revizije in drugih ustavnih pritožb, namesto da bi jih konkretizirala v predmetni zadevi.
Pravna podlaga: ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1 -
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ker pritožnik ni konkretiziral, za kakšno pisno gradivo naj bi šlo v postopku pred upravnim organom, s čimer ni izkazal zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic.
-
Pritožnik v ustavni pritožbi ni pojasnil vsebine zatrjevanih kršitev in se je neutemeljeno skliceval na ustavne določbe, ki ne urejajo človekovih pravic.
-
Pritožnica je v ustavni pritožbi zgolj izrazila nestrinjanje z dokazno oceno sodišča glede veljavnosti sporazuma o delitvi premoženja, kar ne predstavlja ustavnopravno utemeljenega razloga za obravnavo.