uvedba razlastitvenega postopka
Sentenca
Odločba o uvedbi razlastitvenega postopka mora biti v izreku določna glede predmeta razlastitve, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti nepremičnino oziroma njen del, za katerega je izkazana javna korist. Upravni organ mora v postopku na podlagi 100. člena ZUreP-1 ugotoviti obstoj javne koristi in s sklepom oziroma odločbo dovoliti uvedbo postopka le v obsegu, ki ustreza izkazani javni koristi za določeno nepremičnino. Nejasnost ali nedoločenost predmeta razlastitve v izreku odločbe predstavlja procesno kršitev, ki narekuje odpravo odločbe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji javne koristi za gradnjo gospodarske javne infrastrukture (kanalizacijski zbiralnik) treba traso obravnavati kot celoto, zato so odstopanja od prostorskega akta težko izvedljiva, zlasti če so že doseženi dogovori z drugimi upravičenci.
sodba IV U 319/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ v izreku ni jasno omejil uvedbe razlastitvenega postopka zgolj na tisti del nepremičnine, za katerega je bila izkazana javna korist.
UPRS sodba I U 1272/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da so navedbe o pogajanjih glede višine odškodnine ali nadomestnih nepremičnin za odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka irelevantne, če je izkazan neuspeh sporazumne pridobitve v zakonskem roku.
sodba II U 244/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se določba 104. člena ZUreP-1 nanaša le na izdajo odločbe o razlastitvi in ne more biti podlaga za opustitev ugotovitvenega postopka pri uvedbi razlastitvenega postopka.
sodba U 1072/2005 — Upravno sodišče