uveljavljanje dejanskih stroškov pri dohodnini
Sentenca
Davčni zavezanec, ki prejema dohodek od izplačevalca, ki ni plačnik davka v smislu 58. člena ZDavP-2, mora dejanske stroške prevoza na delo in stroške prehrane uveljavljati že v svoji davčni napovedi. Pogoj za priznanje teh stroškov in posledično zmanjšanje davčne osnove je pravočasna vložitev davčne napovedi v zakonsko določenih rokih (267. in 288. člen ZDavP-2). Po poteku teh rokov davčni organ zmanjšanja davčne osnove za navedene stroške ne more več upoštevati, tudi če je zavezanec vložil samoprijavo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da strogo pogojevanje uveljavljanja dejanskih stroškov z roki iz 289. člena ZDavP-2 v konkretnem primeru postavlja zavezanca v neenakopraven položaj, če davčni organ v postopek naknadno vključi dohodke, ki niso bili zajeti v prvotnem informativnem izračunu.
UPRS Sodba I U 788/2020-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavezanec, ki je prejel dohodek od tujega izplačevalca, ni upravičen do znižanja davčne osnove za stroške prevoza in prehrane, ker je napoved vložil po izteku roka iz 267. člena ZDavP-2.
UPRS sodba IV U 204/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obvestilo o izplačilu potnih stroškov brez dodatnih podatkov o nastanku stroška ne predstavlja ustreznega dokazila za priznanje dejanskih stroškov v davčni osnovi.
UPRS sodba III U 203/2013 — Upravno sodišče
-
Tožeča stranka je izgubila pravico do uveljavljanja dejanskih stroškov, ker v svoji napovedi za odmero dohodnine ni navedla vseh prejemkov, vključno s plačili najemnine za stanovanje in uporabo vozila, ki jih je zanjo krila pravna oseba.
sodba III U 334/2009 — Upravno sodišče