valutna klavzula
Sentenca
Izrek sodne odločbe, ki nalaga plačilo tolarske protivrednosti zneska v tuji valuti, mora biti določen in razumljiv. Vsebovati mora jasne kriterije za preračun, in sicer določitev tečaja (npr. srednji, nakupni ali prodajni) ter navedbo banke, katere tečaj se uporabi za obračun na dan plačila (395. člen ZOR). Pomanjkanje teh elementov povzroči nerazumljivost izreka in nedoločenost tožbenega zahtevka.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o deviznem poslovanju (ZDP)
- Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne…)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da valutne klavzule v gospodarskih pogodbah niso nične zgolj zaradi dejstva, da vsebujejo tečajne razlike.
VSL Sodba I Cp 1287/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Valutna klavzula v CHF je bila predmet presoje v kontekstu dolgoročnih kreditnih pogodb in informacijske dolžnosti banke do potrošnika.
VSL Sodba in sklep I Cp 1303/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ničnost pogodbe o finančnem lizingu, ker je bil tožnik ekonomski strokovnjak z izkušnjami v bančništvu, v času sklenitve leta 2004 pa ni bilo objektivnih znakov o znatni rasti vrednosti CHF.
VSM Sodba I Cp 467/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da ima upnik pri valutni klavzuli izbiro med zahtevkom v tuji valuti (v tolarski protivrednosti) ali zahtevkom v domači valuti, pri čemer izbira slednjega utemeljuje tudi zahtevo po zakonskih zamudnih obrestih za domačo valuto.
VSL sodba II Cp 3750/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv valutne klavzule na tek zamudnih obresti v času veljavnosti Zakona o denarni enoti Republike Slovenije.
Sodba II Ips 714/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dogovorjena valutna klavzula sama po sebi ne daje pravice do zahtevka na izpolnitev v tuji valuti, temveč le v protivrednosti tuje valute v domači valuti.
Sodba II Ips 531/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da če v pogodbi ni izrecno dogovorjeno drugače, upnik nima pravice do valorizacije terjatve pred trenutkom izpolnitve obveznosti.
VSL sodba II Cp 2020/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila zahteva po plačilu v tuji valuti (USD) med domačimi subjekti v nasprotju s takrat veljavnim Zakonom o deviznem poslovanju.
VSL sodba I Cpg 535/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo veljavnost dogovora o vračilu posojila, izraženega v nemških markah (DEM), in potrdilo dopustnost takšne valutne klavzule.
Sodba II Ips 8/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo dopustnost valutne klavzule v obdobju po sprejetju ZDP (1991) in pravico upnika do zahtevka v domači valuti ob hkratnem priznanju zamudnih obresti.
Sodba II Ips 121/2001 — Vrhovno sodišče
-
Stranki sta valutno klavzulo dogovorili z vpisom cene in obrokov v tuji valuti v kupoprodajno pogodbo, kar je pomenilo zavezo k plačilu v tolarski protivrednosti po tečaju na dan plačila.
Sodba II Ips 163/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da navedba tuje valute v pogodbi kot merilo za izračun obrokov ne pomeni, da je bila dogovorjena kupnina v tuji valuti, temveč gre za uporabo valutne klavzule z tolarsko valuto izpolnitve.
VSL sodba in sklep I Cpg 411/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se obveznost, izražena v tuji valuti, ob zapadlosti preračuna v domačo valuto, od katere nato tečejo zakonske zamudne obresti, ne glede na določila pogodbe o dnevu konverzije.
VSL sodba II Cp 1887/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo, da se za dolg v nemških markah (DEM) uporabijo zamudne obresti, ki veljajo za hranilne vloge v tej valuti.
Sodba II Ips 426/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se obveznost izražena v tuji valuti (nemške marke) preračuna v domačo valuto po tečaju na dan plačila, kar preprečuje razvrednotenje terjatve zaradi tečajnih razlik.
Sodba II Ips 176/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevka na plačilo tuje valute in na plačilo njene tolarske protivrednosti nista istovetna, zato odločitev o tolarski protivrednosti ne pomeni odločanja o že razsojeni stvari.
Sodba II Ips 384/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se določba o obrestni meri, vezana na spremembo tečaja valute, šteje za valutno klavzulo.
VSL sklep I Cpg 1341/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost pogodbene določbe, kjer je bila obveznost izražena v nemških markah (DEM) kot vrednostni osnovi.
VSL sodba II Cp 1992/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost valutne klavzule v kupoprodajni pogodbi za nepremičnino, ki je bila sklenjena v času, ko je bila devizna klavzula pravno dopustna.
Sodba II Ips 487/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru dopustilo uporabo tuje valute kot vrednostne osnove za izračun obveznosti, kljub temu da je bila pogodba sklenjena v času veljavnosti predpisov bivše SFRJ.
Sodba II Ips 261/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali plačilo dodatnega zneska zaradi grožnje z razdrtjem pogodbe predstavlja neupravičeno pridobitev, pri čemer je poudarilo, da izpolnitev pogodbene obveznosti ne predstavlja sile v smislu 211. člena ZOR.
VSL sodba II Cp 361/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo spremembe zakonodaje o deviznem poslovanju vplivati na odločanje o neizpolnjenih pogodbenih obveznostih, tudi če so bile te sklenjene pred uveljavitvijo nove ureditve.
Sodba II Ips 571/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo dopustnost valutne klavzule pri določitvi kupnine za stanovanja, odkupljena na podlagi določb Stanovanjskega zakona (SZ).
Sodba II Ips 300/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri primerjavi vrednosti opravljenih del in akontacij treba uporabiti tečaj tuje valute na dan izdelave izvedenskega mnenja, če je bila takšna valuta dogovorjena kot merilo vrednosti v pogodbi.
Sodba II Ips 786/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v primeru pomanjkanja zakonske ureditve obrestne mere za zamudne obresti pri obveznostih v tuji valuti uporabilo analogijo za določitev ustrezne obrestne mere.
Sodba II Ips 732/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je določilo način izračuna zamudnih obresti pri obveznostih, izraženih v DEM, z uporabo obrestne mere za devizne vloge na vpogled.
Sodba II Ips 761/95 — Vrhovno sodišče
-
Stališče se nanaša na način določitve tolarske protivrednosti zneska v tuji valuti v primeru odsotnosti izrecnega dogovora o tečaju.
Sodba II Ips 359/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost valutne klavzule v posojilni pogodbi v kontekstu spremembe zakonodaje, ki je odpravila dotedanjo prepoved tovrstnih določil.
Sodba II Ips 776/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stranka ne more enostransko zahtevati obračuna obveznosti po drugem, domnevno realnejšem deviznem tečaju, če ta ob sklenitvi pogodbe ni bil dogovorjen in ni bila izvedena ustrezna sprememba pogodbe.
Sodba in sklep II Ips 162/94, II Ips 668/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost valutne klavzule, vezane na tečaj na dan plačila, v najemni pogodbi med domačimi osebami.
Sodba in sklep II Ips 311/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost valutne klavzule, ker se je osnovna pogodba sklicevala na leasing pogoje, ki so vsebovali določila o vezanosti obveznosti na tujo valuto.
Sodba in sklep II Ips 157/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost devizne klavzule v leasing pogodbi, sklenjeni v letu 1990, in njeno uporabo pri izračunu vrnitvene obveznosti po razdrtju pogodbe.
Sodba II Ips 119/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost valutne klavzule, dogovorjene v razdružilni pogodbi leta 1990, saj takrat veljavna zakonodaja (Zakon o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju) njene uporabe ni prepovedovala.
Sodba II Ips 959/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upniška zamuda ne vpliva na način izračuna valutne klavzule; dolžnik ostaja zavezan k plačilu protivrednosti po tečaju na dan plačila, ne glede na trenutek nastopa upniške zamude.
VSL sodba II Cp 1978/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da valutne klavzule ni mogoče uporabiti za obveznosti, ki ne izvirajo neposredno iz pogodbe, tudi če so z njo povezane.
VSL sklep II Cp 1888/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi dokazne ocene listin ugotovilo, da je bila med strankama valutna klavzula dejansko dogovorjena.
Sodba II Ips 686/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo valutno klavzulo za dogovorjeno, ker je tožnik svojo obveznost izpolnil v znesku, ki je ustrezal protivrednosti dogovorjene tuje valute, čeprav listine z valutno klavzulo ni podpisal.
Sodba II Ips 750/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost valutne klavzule v kreditni pogodbi v razmerju do dogovorjenih mesečnih obresti, pri čemer je preverjalo obstoj dvojne valorizacije.
Sodba in sklep III Ips 49/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila valutna klavzula v obravnavanem primeru veljavna, saj je bila sklenjena po uveljavitvi zakonodaje, ki je uporabo deviz kot vrednostne osnove med domačimi osebami izrecno dovolila.
Sodba II Ips 399/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost dogovora o valutni klavzuli iz leta 1990 in poudarilo, da ta zavezuje stranke tudi po razdrtju pogodbe, pri čemer se za zamudne obresti uporabijo obresti za devizne vloge na vpogled.
VSL sodba in sklep II Cp 1168/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi nejasnosti izreka glede preračuna DEM v tolarje, saj nista bila določena tečaj niti referenčna banka.
VSL sklep Cpg 196/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bil 50-odstotni dodatek k posojilu, dogovorjen poleg valutne klavzule, neveljaven, saj je presegal zakonsko dovoljen okvir ohranitve realne vrednosti.
Sklep II Ips 215/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo zakonsko domnevo o razmerju 1:1 med starimi in novimi denarnimi enotami za obveznosti, nastale pred 8. 10. 1991.
VSL sodba Cpg 660/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ob osamosvojitvi Slovenije uporabo tečaja NBJ nadomestilo s tečajem Banke Slovenije, saj je bil slednji edini veljavni tečaj v času plačila obveznosti.
Sodba II Ips 229/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri uporabi deviz kot vrednostne osnove obveznost obračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, obresti pa se določijo glede na obrestne mere za devizne vloge.
Sodba II Ips 103/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sprememba zakonodaje glede dopustnosti valutne klavzule izključuje nadaljnjo uporabo določbe 395. člena ZOR o valorizaciji obveznosti, če je bila valutna klavzula dogovorjena v skladu z novimi predpisi.
Sodba II Ips 193/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da bi tožnik lahko zahteval znesek po tečaju na dan plačila, čeprav mu je bilo prisojeno manj (po tečaju na dan sodbe), kar pomeni, da je prisojeni znesek v okviru tožbenega zahtevka.
Sodba II Ips 61/93 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče presojalo dopustnost valutne klavzule v času po 1. 1. 1990, ko so bile prejšnje zakonske omejitve deviznega poslovanja odpravljene.
Sodba II Ips 566/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo veljavnost valutne klavzule tudi za razmerja, nastala pred 26. 6. 1991, če obveznost do tega datuma še ni bila izpolnjena.
Sodba II Ips 12/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo dopustnost valutne klavzule v posojilni pogodbi, saj je bila le-ta v času odločanja izrecno dovoljena z zakonom o deviznem poslovanju.
Sodba II Ips 408/92 — Vrhovno sodišče