varščina pri javni dražbi
Sentenca
Varščina je denarni znesek, s katerim dražitelj utrdi svojo obveznost sklenitve prodajne pogodbe v primeru uspeha na javni dražbi (333. člen ZFPPIPP). Njen ključni namen je izkaz kontrahirnega namena udeleženca. Formalne zahteve glede dokazovanja plačila, kot je zahteva po žigosanem bančnem potrdilu, morajo biti razlagane v skladu z namenom varščine; če je pravočasno plačilo dejansko izkazano, je izključitev dražitelja zgolj zaradi pomanjkanja specifične oblike potrdila pretirano toga in neskladna z načelom zagotavljanja čim širšega kroga dražiteljev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dražitelj ni upravičen do vračila varščine, ker je od nakupa odstopil zaradi lastne neustrezne predhodne preveritve stanja nepremičnine (poplavno območje), ne pa zaradi zamude pri pripravi pogodbe s strani stečajnega upravitelja.
VSL Sodba I Cpg 639/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je izpodbijal višino varščine z navedbo, da previsoka izklicna cena in posledično visoka varščina odvračata potencialne kupce in s tem zmanjšujeta konkurenco na dražbi.
VSL sklep Cst 179/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da lahko stečajni upravitelj v razpisnih pogojih javne dražbe izrecno določi, da se varščina zadrži, če dražitelj k dražbi ne pristopi in ne sprejme izklicne cene.
VSL sklep Cst 80/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ZFPPIPP ne ureja situacije, ko edini potencialni dražitelj sploh ne pristopi na dražbo, zato se takšna pravila lahko določijo v razpisnih pogojih javne dražbe.
VSC Sodba Cpg 4/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila izključitev dražiteljev z javne dražbe neupravičena, ker so varščino vplačali pravočasno, čeprav niso predložili s strani banke potrjenega potrdila o plačilu.
VSL sklep Cst 337/2014 — Višje sodišče v Ljubljani