varstveni dodatek
Sentenca
Varstveni dodatek je dopolnilni prejemek, namenjen zagotavljanju sredstev za kritje življenjskih stroškov osebam, ki si jih ne morejo zagotoviti same zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Pri njegovi odmeri se upoštevajo vsi dohodki in prejemki posameznika, pri čemer mora organ natančno raziskati izvor vsakega priliva na transakcijski račun, da bi pravilno razločil med dohodki, ki se vštevajo v osnovo, in sredstvi, ki izvirajo iz že pridobljenih dohodkov ali premoženja (20. in 23. člen ZSVarPre).
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Pravilnik o načinu ugotavljanja…)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se začasna nezaposljivost ne enači s trajno nezmožnostjo za delo, zato mora Zavod RS za zaposlovanje v primeru dvoma o delovni zmožnosti postopati po 117. členu ZUTD in pridobiti mnenje invalidske komisije.
VDSS Sodba Psp 141/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri varstvenega dodatka za samsko osebo uporabilo ponder 0,47 za povečanje osnovnega zneska minimalnega dohodka.
VDSS Sodba Psp 271/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se enkratno naknadno izplačilo varstvenega dodatka za nazaj ne sme šteti kot lastni dohodek upravičenca pri presoji dohodkovne ogroženosti za bodoče obdobje.
VDSS Sodba Psp 99/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje upoštevanja nepremičnega premoženja (solastniški deleži na stavbah) pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.
VDSS Sodba Psp 119/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali se poračun nadomestila za invalidnost za preteklo obdobje všteva v lastni dohodek pri izračunu upravičenosti do varstvenega dodatka.
VDSS Sodba Psp 109/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se sredstva iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo (psihične bolečine zaradi smrti bližnje osebe), naložena v vzajemnem skladu, upoštevajo pri presoji premoženjskega cenzusa za pridobitev varstvenega dodatka.
VDSS Sodba Psp 146/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je prepoved razpolaganja z nepremičnino upravičenca do varstvenega dodatka dopustna in ne krši ustavnih pravic, saj temelji na stvarnih razlogih in javnem interesu.
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji materialnega položaja prejemek (v konkretnem primeru izplačilo za nazaj) obravnavati bodisi kot dohodek bodisi kot premoženje, ne pa kot oboje hkrati.
VDSS Sodba Psp 229/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti v lastni dohodek tožnika vključilo prejemke iz naslova zbiranja odpadnega materiala, saj ti predstavljajo dohodek, ki vpliva na preseganje cenzusa za pridobitev varstvenega dodatka.
VDSS sodba Psp 326/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni izpolnjeval kumulativnih pogojev za pridobitev varstvenega dodatka, saj njegov lastni dohodek ni ustrezal zakonsko določenim merilom za upravičenost.
VDSS sodba Psp 328/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se varstveni dodatek zniža, če ima upravičenec zagotovljeno prehrano in bivanje pri družinskem članu ali drugi osebi, saj to pomeni zagotovljeno osnovno oskrbo.
VDSS sodba Psp 135/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Pravilnik o načinu ugotavljanja… · 12. člen Pravilnik o načinu ugotavljanja… · 12. člen, odstavek 3 Pravilnik o načinu ugotavljanja… · 12. člen, odstavek 4 ZSVarPre · 26. člen ZSVarPre · 26. člen, odstavek 1, točka 5 ZSVarPre · 26. člen, odstavek 3 ZSVarPre · 26. člen, odstavek 3, točka 1 ZSVarPre · 31. člen ZSVarPre · 31. člen, odstavek 1 ZSVarPre · 31. člen, odstavek 1, točka 3 ZSVarPre · 31. člen, odstavek 2 ZSVarPre · 49. člen ZSVarPre · 50. člen ZSVarPre · 50. člen, odstavek 2 ZSVarPre · 51. člen ZSVarPre · 51. člen, odstavek 2 ZSVarPre · 52. člen -
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker organ ni zadostno raziskal, ali polog na banki predstavlja nov dohodek (darilo) ali zgolj prenos že prejetih sredstev (pokojnine in letnega dodatka), kar vpliva na višino varstvenega dodatka.
VDSS sklep Psp 222/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni mogoče očitati krivdnega ravnanja po 8. točki 28. člena ZSVarPre, če otroci že dejansko pomagajo staršem, čeprav formalni dogovor o preživljanju ni bil sklenjen ali posebej zahtevan.
VDSS sodba Psp 584/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za pridobitev varstvenega dodatka, ker je njegov lastni dohodek presegal zakonsko določen minimalni dohodek.
VDSS sodba Psp 419/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravica do varstvenega dodatka zavrnjena, ker je tožnikova invalidska pokojnina presegala zakonsko določen cenzus za pridobitev te pravice.
VDSS sodba Psp 330/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine obvezna posledica prejemanja varstvenega dodatka, če ima upravičenec v lasti nepremičnino, ne glede na njegovo subjektivno nestrinjanje s takšnim pogojem.
VSRS sodba VIII Ips 95/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 33. člen URS · 50. člen ZD · 128. člen ZSVarPre · 28. člen ZSVarPre · 53. člen -
Sodišče je potrdilo, da se invalidnina za telesno okvaro, prejeta na podlagi 143. člena ZPIZ-1, šteje v lastni dohodek posameznika pri odločanju o pravici do varstvenega dodatka.
VDSS sodba Psp 27/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni izpolnjevala pogoja starosti (bila je stara 55 let) in ni predložila dokazov o trajni nezmožnosti za delo, zato je bila zahteva za priznanje pravice zavrnjena.
VDSS sodba Psp 552/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vrednosti nepremičnin, katerih solastnik je tožnik, kar je ključno za odmero varstvenega dodatka.
VDSS sklep Psp 438/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se višina varstvenega dodatka za samsko osebo določi striktno kot razlika med minimalnim dohodkom in lastnim dohodkom upravičenca.
VDSS sodba Psp 377/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni izvedlo potrebnih dokazov za ugotovitev dejanske višine lastnega dohodka (vključno s tujo pokojnino), kar je nujno za pravilno odmero varstvenega dodatka.
VDSS sklep Psp 314/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se prihranki nad zneskom 500,00 EUR lahko utemeljeno upoštevajo kot del lastnega dohodka pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka.
VDSS sodba Psp 291/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je rok za vložitev zahteve za varstveni dodatek pravočasno izpolnjen, če je zahteva vložena v šestih mesecih od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bila tožniku priznana invalidska pokojnina.
Sodba VIII Ips 302/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pravica do varstvenega dodatka presoja po predpisih, veljavnih v času pridobitve pravice do pokojnine, ne glede na kasnejšo uveljavitev novega zakona o varstvenem dodatku.
Sklep VIII Ips 73/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se pravica do varstvenega dodatka lahko prizna tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZVarDod, če so izpolnjeni zakonski pogoji glede časa pridobitve pokojnine in pravočasne vložitve zahteve.
VDSS sodba Psp 304/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se pravica do varstvenega dodatka prizna retroaktivno od dneva pridobitve pokojnine, če je bila zahteva vložena v šestmesečnem roku od vročitve odločbe o pokojnini, ne glede na kasnejšo uveljavitev zakona o varstvenem dodatku.
VDSS sodba Psp 350/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik nima pravice do varstvenega dodatka, ker je pretežni del pokojninske dobe dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic.
Sodba VIII Ips 299/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka, ker je bila višina njene odmerjene vdovske pokojnine (kot souživalke) nad zakonsko določenim cenzusom.
VDSS sodba Psp 566/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni bil upravičen do varstvenega dodatka, ker je bil v pretežnem delu svoje zavarovalne dobe zavarovan le za ožji obseg pravic.
Sodba VIII Ips 276/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da novela ZPIZ (Ur. l. SRS, št. 30/90) ni posegla v 32. člen osnovnega zakona glede izključitve pravice do varstvenega dodatka za zavarovance po 2. odstavku 10. člena ZPIZ/83.
VDSS sodba Psp 75/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zakonitost ukinitve varstvenega dodatka zavarovancu, ki ni izpolnjeval naknadno uvedenega pogoja stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
VDSS sodba Psp 86/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prenos državljanov drugih republik nekdanje SFRJ iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev po uradni dolžnosti nima zakonite podlage za odvzem pravice do varstvenega dodatka.
Sodba VIII Ips 18/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prenos državljanov nekdanje SFRJ iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev po uradni dolžnosti nima zakonite podlage, zato je treba presoditi, ali je bila oseba upravičena do stalnega prebivališča na dan 1. 7. 1996.
Sklep VIII Ips 248/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožnici pravica do varstvenega dodatka ne pripada, ker ni izpolnjevala pogoja stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
VDS Sodba Psp 46/99 — Višje delovno in socialno sodišče