varstvo in vzgoja otroka

Sentenca

Odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev temelji na načelu otrokove koristi, pri čemer sodišče presoja osebnostno primernost staršev, njuno zmožnost zagotavljanja stabilnosti ter sposobnost sledenja otrokovim razvojnim in čustvenim potrebam. Pomemben dejavnik pri presoji je tudi ohranitev otrokovega znanega okolja in kontinuiteta njegovih življenjskih razmer (105. člen ZZZDR). Sodišče pri odločanju celostno oceni vse dokaze, vključno z mnenji izvedencev, vendar o končni odločitvi odloča samostojno na podlagi vseh izvedenih dokazov.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je otroka zaupalo v varstvo materi, ker je oče nasprotoval nujni strokovni pomoči pri učnih težavah otroka, medtem ko je mati s šolo konstruktivno sodelovala.

    VSL Sklep IV Cp 342/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je otroka zaupalo v varstvo in vzgojo očetu, ker je bila takšna odločitev ocenjena kot najboljša za otrokovo korist.

    VSC Sklep Cp 400/2023 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je pri odločitvi upoštevalo kontinuiteto otrokovega bivanja v okolju, kjer obiskuje šolo, ter otrokovo trenutno odklonilno stališče do spremembe bivališča in nove družinske situacije matere.

    VSL Sklep IV Cp 905/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri dodelitvi otroka očetu upoštevalo mnenje izvedenke, da je za otrokovo korist primerneje, da več časa preživi pri očetu, česar tedenski režim menjavanja domov ni omogočal.

    VSL Sodba IV Cp 334/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri presoji primernosti matere upoštevalo njeno psihično strukturo, zdravstveno stanje (shizofrenija), neustrezne bivalne razmere in odsotnost družinske podpore.

    VSL Sodba IV Cp 1897/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izvedensko mnenje ni podalo jasnega odgovora o čustveni navezanosti otroka na starše, kar je ključno za odločitev o varstvu in vzgoji.

    VSL sklep IV Cp 3184/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da mora oče, čeprav otrok živi pri materi, prevzeti del bremena pri opravljanju šolskih obveznosti med svojimi stiki, da se zagotovi občutek enakovredne skrbi obeh staršev.

    VSL sklep IV Cp 194/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavzelo stališče, da ni mogoče v pravdnem postopku odločiti o zaupanju otroka tretji osebi (stari materi), če v postopek nista vključena oba starša, ki sta bila stranki prvotne razvezne sodbe.

    VSK sklep I Cp 733/2014 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je dolžno v postopek pritegniti izvedenca, če se pri presoji otrokove koristi pojavi utemeljen dvom v mnenje centra za socialno delo ali če sodišče odstopi od njegovih ugotovitev o neprimernosti starša.

    VSL sklep IV Cp 2268/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri presoji ohranitve varstva in vzgoje pri materi upoštevalo tveganje za nastanek vedenjskih motenj pri otroku zaradi korenite spremembe bivališča in travmatične ločitve, ob hkratnem ugotavljanju zmožnosti matere za vzgojo in vzpostavljenih stikih z očetom.

    VSL sodba IV Cp 2275/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odločitvi o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo materi upoštevalo kontinuiteto bivalnega okolja kot pomemben dejavnik za zmanjšanje škodljivih posledic razveze.

    VSL sodba IV Cp 1638/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je otroka dodelilo očetu, ker je izvedenec pri materi ugotovil nezdravljeno odvisnost in egocentričnost, ki sta otroka izpostavljala stiski, medtem ko je bil oče ocenjen kot bolj stanovitna oseba, zmožna delovati v korist otrok.

    VSL sodba IV Cp 1460/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri presoji koristi otroka upoštevalo osebnostno stabilnost očeta in otrokovo navezanost na obstoječe bivalno okolje, v katerem živi s sorodniki.

    Sodba II Ips 24/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru napačno izhajalo zgolj iz načelne ugotovitve o škodljivosti onemogočanja stikov, ne da bi predhodno ocenilo osebnostne značilnosti in sposobnosti tožnika za kvalitetno varstvo in vzgojo otroka.

    VSL sklep IV Cp 3187/2007 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je kot odločilno okoliščino za spremembo varstva in vzgoje upoštevalo sistematično onemogočanje stikov s strani matere, njeno nesodelovanje s CSD ter ogrožanje otrokovega razvoja zaradi neprimernih bivalnih razmer in konfliktnega okolja.

    VSL sodba IV Cp 5449/2006 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo možnost pritegnitve staršev v postopek strokovnega svetovanja in mediacije ter psihoterapijo otroka kot nujen ukrep za uveljavitev največje koristi otroka v primeru spora o varstvu in vzgoji.

    VSL sklep IV Cp 4635/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru otrokovo mnenje, pridobljeno na neformalnem razgovoru, uporabilo kot odločilni dejavnik za dodelitev otroka materi, potem ko je ugotovilo, da sta oba starša enako sposobna za vzgojo.

    VSL sodba IV Cp 3360/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odločitvi upoštevalo strokovna mnenja izvedencev, ki so izpostavila večjo prožnost očeta pri vzgoji in njegovo sposobnost zagotavljanja stikov z materjo, medtem ko je mati te stike neutemeljeno preprečevala.

    VSL sodba IV Cp 1510/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj boljše bivalne razmere enega od staršev ne prevladajo nad drugimi vidiki otrokove koristi pri odločanju o zaupanju v varstvo in vzgojo.

    VSL sodba in sklep II Cp 1227/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odločitvi o dodelitvi otroka očetu upoštevalo otrokovo izraženo željo, njegovo navezanost na obstoječe bivalno okolje ter ugotovljeno zrelost in doslednost očeta pri skrbi za otroke.

    Sodba II Ips 414/99 — Vrhovno sodišče

Viri