varstvo komunikacijske zasebnosti
Sentenca
Poseg v komunikacijsko tajnost je dopusten le, če je predviden z zakonom, če je časovno omejen, če ga predhodno odobri sodišče in če je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka oziroma za varnost države (37. člen Ustave RS). Vsakršen poseg, ki ne izpolnjuje teh kumulativnih pogojev, pomeni kršitev ustavno varovane pravice do komunikacijske zasebnosti. V primeru ugotovljene protiustavnosti zakonske podlage lahko Ustavno sodišče začasno dopusti nadaljnjo uporabo takšnih določb, kar pa ne odpravi same vsebine kršitve pravice.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo dopustnost pridobitve IMEI številke kot prometnega podatka v kontekstu varstva komunikacijske zasebnosti.
VSRS Sodba I Ips 38981/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost pridobitve elektronskih sporočil med preiskavo poslovnih prostorov, ki jo je izvedla Javna agencija za varstvo konkurence.
VSL sklep I Cp 2322/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pridobitev podatka o dinamičnem IP-naslovu v okoliščinah, kjer se je uporabnik že odpovedal pričakovanju zasebnosti, ne pomeni posega v komunikacijsko zasebnost.
-
Sodišče je razveljavilo sodbe, ker so temeljile na stališču, da lahko policija v predkazenskem postopku pridobi podatke s kartice SIM brez sodne odredbe.