varstvo osebnostnih pravic
Sentenca
Vsakdo ima pravico zahtevati prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali druga osebnostna pravica, preprečitev takega dejanja ali odstranitev njegovih posledic (134. člen OZ). Sodišče lahko odredi prenehanje kršitve, pri čemer mora biti zahtevek za odstranitev posledic kršitve jasno opredeljen, da omogoča sodno varstvo in izvršbo. Pravica do varstva osebnostnih pravic vključuje tako preventivno (prepovedno) kot reparacijsko (odstranitveno) komponento.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)
- Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (Uredba EU 2016/679)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Odlok o začasnih ukrepih za prep…)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o osnovni šoli (ZOsn)
- Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Odlok o začasnih ukrepih za prep…)
Iz posameznih sodb
-
Pravica do izobraževanja je bila v konkretnem primeru obravnavana v kontekstu osebnostnih pravic, ki terjajo sodno varstvo v pravdnem postopku.
VSL Sklep II Cp 287/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 1. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 15. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 16. člen OZ · 134. člen URS · 123. člen URS · 15. člen URS · 15. člen, odstavek 4 URS · 157. člen URS · 157. člen, odstavek 2 URS · 160. člen URS · 160. člen, odstavek 1, alinea 3 URS · 57. člen URS · 57. člen, odstavek 1 ZOFVI · 10. člen ZOFVI · 10. člen, odstavek 1 ZOsn · 1. člen ZPP · 1. člen ZUS-1 · 1. člen ZUS-1 · 4. člen ZUS-1 · 4. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ocenilo, da izjave, ki se nanašajo na intimno življenje in zdravstveno stanje, niso bile podane zaradi obveščanja javnosti, temveč z namenom osebne diskvalifikacije.
VSC Sklep I Cp 72/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da objava osebnega podatka v medijskem prispevku ne predstavlja obdelave podatkov v smislu ZVOP-1, ki bi bila podvržena upravnosodnemu varstvu.
VSRS Sklep I Up 90/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 134. člen Uredba EU 2016/679 · 79. člen Uredba EU 2016/679 · 79. člen, odstavek 2 URS · 35. člen ZPP · 1. člen ZUS-1 · 1. člen ZUS-1 · 2. člen ZUS-1 · 36. člen ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 36. člen, odstavek 1, točka 4 ZVOP-1 · 34. člen ZVOP-1 · 6. člen ZVOP-1 · 6. člen, odstavek 1, točka 3 -
Tožnica je zahtevala preprečitev bodočih posegov v čast in dostojanstvo, kar sodi v pristojnost civilnega sodišča.
VSRS Sklep I Up 180/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 1. člen OZ · 1. člen, odstavek 1 OZ · 134. člen OZ · 134. člen, odstavek 1 Uredba EU 2016/679 · 17. člen Uredba EU 2016/679 · 77. člen Uredba EU 2016/679 · 78. člen Uredba EU 2016/679 · 79. člen URS · 157. člen URS · 157. člen, odstavek 2 URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 38. člen ZP-1 · 53. člen ZP-1 · 53. člen, odstavek 3 ZPP · 19. člen ZPP · 19. člen, odstavek 1 ZPP · 23. člen ZUS-1 · 2. člen ZUS-1 · 4. člen ZUS-1 · 4. člen, odstavek 1 ZVOP-1 · 32. člen ZVOP-1 · 32. člen, odstavek 3 ZVOP-1 · 33. člen ZVOP-1 · 34. člen ZVOP-1 · 34. člen, odstavek 3 -
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo preklic neresničnih trditev, podanih na seji mestnega sveta, kot obliko odstranitve posledic kršitve osebnostnih pravic.
VSL Sodba II Cp 830/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da imajo sorodniki pokojnika pravico zahtevati odstranitev njegovega imena s spominskega obeležja, če to obeležje napačno ali nezaželeno umešča pokojnika v ideološki kontekst, ki je v nasprotju z njegovimi življenjskimi nazori.
VSL sodba I Cp 2847/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je prepoved objavljanja informacij o intimnih partnerskih razmerjih upravičena, medtem ko bi bila splošna prepoved poročanja o premoženjskem stanju ali potovanjih prekomeren poseg v svobodo izražanja.
VSL sklep I Cp 1132/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Poročilo nadzornega odbora občine, četudi vsebuje navedbe, ki bi lahko pomenile poseg v osebnostne pravice, samo po sebi ni akt, katerega odprava bi bila predmet zahtevka po 134. členu OZ.
VSRS Sklep I Up 295/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vsebina spletnega dnevnika, ki je temeljila na potvarjanju dejstev z namenom osebne diskvalifikacije in sramotenja tožnice, presega meje dopustne kritike in svobode izražanja.
VSRS sodba II Ips 307/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožencu prepovedalo nadaljnje označevanje tožnice kot „mafijska nevesta“ in naložilo objavo opravičila ter plačilo denarne kazni za vsako nadaljnjo kršitev.
VSL sodba II Cp 886/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da javno obtoževanje storitve kaznivega dejanja z uporabo zaničevalnih izrazov, ob zavestnem pomanjkanju dokazov, predstavlja nedopusten poseg v čast in dobro ime.
VSL sodba I Cp 1241/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da status relativno javne osebe ne daje medijem pravice do objave nezakonito pridobljenih tajnih prisluhov iz predkazenskega postopka.
VSL sklep I Cp 576/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo zahtevo za umik spletnega članka kot sredstvo za prenehanje kršitve osebnostnih pravic.
VSL sklep III Ip 5318/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodba izpostavlja mejo med dopustno kritiko javnih oseb in nedopustnimi žaljivimi komentarji brez dejstvene osnove.
VSL sklep III Ip 5027/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vprašanja toženke, naslovljena na novinarja, s stališča povprečnega bralca ne pomenijo trditve o podkupljivosti, temveč dopustno kritiko oziroma odziv na medijsko objavljene vsebine.
VSL sodba II Cp 228/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da so javne osebe izpostavljene ostrejšemu nadzoru in kritiki, zato je zaščita njihovih osebnostnih pravic ohlapnejša in vezana na upravičen interes javnosti.
VSL sklep I Cp 1753/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen kontekstualne razlage novinarskega prispevka pri presoji odškodninske odgovornosti za poseg v čast in dobro ime.
VSL sodba II Cp 1097/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost objave imena storilca v tisku v zvezi s kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno pred več desetletji in za katerega je bila kazen že prestana.
Sklep II Ips 720/2004 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnica je zatrjevala kršitev pravice do osebnega imena zaradi napačnega zapisa v izvršilnem naslovu, vendar je sodišče pojasnilo, da mora takšno varstvo uveljavljati v samostojni pravdi.
-
Sodišče je potrdilo, da je predmet sodnega varstva osebnostnih pravic lahko tudi vznemirjanje s telefonskimi klici.
Sodba II Ips 332/2000 — Vrhovno sodišče