varstvo otroka pri kaznivem dejanju
Sentenca
Pri presoji kvalificirane oblike kaznivega dejanja spolnega napada na otroka, ki vključuje element zlorabe zaupanega varstva, oskrbe ali vzgoje (183. člen KZ-94), ni nujno, da so podani vsi formalni elementi varstva v družinskopravnem smislu. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali dejanske okoliščine med storilcem in žrtvijo dopuščajo zaključek o obstoju tega znaka kaznivega dejanja, pri čemer je odločilno dejansko razmerje zaupanja in dejanska vloga storilca pri oskrbi otroka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se element varstva otroka presoja vsebinsko glede na konkretne okoliščine razmerja med storilcem in žrtvijo, ne zgolj na podlagi formalnih družinskopravnih statusov.
Sodba I Ips 90/2010 — Vrhovno sodišče