varstvo pravic iz delovnega razmerja
Sentenca
Delavec, ki meni, da mu je delodajalec s svojim ravnanjem kršil pravice iz delovnega razmerja, mora v skladu z zakonom vložiti pisno zahtevo za odpravo kršitve pri delodajalcu v predpisanem prekluzivnem roku. Če delodajalec kršitev stori s konkludentnimi dejanji brez izdaje individualnega akta, začne rok za uveljavljanje varstva pravic teči z dnem, ko je delavec zvedel za kršitev oziroma ko bi moral zvedeti za kršitev svojih pravic (80. člen ZTPDR). Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice do sodnega varstva.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik bi moral zahtevek za dodatek za posebno nevarnost in višjo zavarovalno dobo najprej uveljavljati pri delodajalcu, preden je z njim uspel na prvi stopnji.
Sodba VIII Ips 124/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je bil zavrnjen, ker je delodajalec predhodno ugodil delavčevi zahtevi in vzpostavil delovno razmerje za nedoločen čas, s čimer je bila kršitev odpravljena.
VDS sodba Pdp 300/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ugotovitve delodajalca o invalidnosti in nezmožnosti zagotovitve ustreznega dela same po sebi ne predstavljajo odločb, ki bi bile predmet sodnega varstva, dokler ne povzročijo konkretnih pravnih posledic za delovno razmerje.
Sklep in sodba VIII Ips 189/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker so delavci zahtevo za varstvo pravic zaradi prehoda k drugemu delodajalcu vložili šele po preteku enoletnega roka od nastanka kršitve.
VDS sklep Pdp 1726/2000 — Višje delovno in socialno sodišče