varstvo pred imisijami
Sentenca
Vsakdo lahko zahteva odstranitev vira nevarnosti ali prenehanje dejavnosti, iz katere izvira nedopustno vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi (133. člen OZ). Pri presoji zahtevka za odškodnino zaradi prekomernih imisij hrupa se presoja, ali obremenitve presegajo mejo običajne rabe nepremičnine in povzročajo škodo osebnostnim pravicam oziroma pravici do zdravega življenjskega okolja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo temelj odgovornosti za imisije hrupa, vendar je višino odškodnine prilagodilo glede na dejansko stopnjo prizadetosti tožnice.
Sodba II Ips 254/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oporni zid ob javni poti ne predstavlja vira nedopustne imisije, če je škodna nevarnost le hipotetična ali če je posledica uporabe poti z vozili, za katera pot ni kategorizirana.
Sodba II Ips 746/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo varstvo pred hrupom, ki je presegal krajevno običajno mero, vendar je zavrnilo zahtevo za popolno opustitev avtomehanične dejavnosti, saj tožnik ni dokazal, da bi bila celotna dejavnost nedopustna.
Sodba II Ips 239/95 — Vrhovno sodišče