varstvo služnostne pravice
Sentenca
Služnostni upravičenec lahko zoper vsakogar, ki ga neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje (212. člen, 99. člen SPZ). Za utemeljenost zahtevka mora tožnik izkazati, da ravnanje toženca dejansko onemogoča ali pomembneje ovira izvrševanje služnosti v dogovorjenem obsegu. Če dejanje toženca ne predstavlja protipravnega vznemirjanja oziroma ne posega v vsebino služnostne pravice, sodno varstvo ni utemeljeno.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da je za varstvo služnosti odločilno vprašanje, ali toženec ovira izvrševanje služnosti na svojih parcelah, ne glede na to, ali bi upravičenec lahko gradnjo izvajal drugje.
VSL Sklep I Cp 198/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnici nista dokazali obstoja služnostne pravice za namakalni sistem, zato toženec ni bil dolžan dopustiti posega v svoje zemljišče.
VSL Sodba I Cp 1071/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev vrat in zožitev poti ne predstavljata vznemirjanja služnosti, če je pot v dogovorjeni širini še vedno prehodna in vrata ne onemogočajo varnega ustavljanja ter dostopa.
VSM sodba I Cp 541/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnika nista bila upravičena do varstva, ker nista dokazala obstoja služnostne pravice na tistem delu nepremičnine, na katerem sta izvajala dela, zato je bilo nasprotovanje lastnikov teh del utemeljeno.
VSL sodba in sklep I Cp 3312/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnica ne more zahtevati varstva služnosti za posege na zemljišču, kjer nima služnostne pravice, temveč bi morala uveljavljati varstvo lastninske pravice.
VSL sodba II Cp 989/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokaz z ogledom, ker tožeča stranka ni dokazala obstoja služnosti v obsegu, ki bi presegal zemljiškoknjižne podatke.
VSL sodba I Cp 195/2010 — Višje sodišče v Ljubljani