varstvo solastninske pravice
Sentenca
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celotni stvari ali na njenem delu, vendar mora biti pri uveljavljanju izpraznitvenega zahtevka podana ustrezna pravna podlaga, ki utemeljuje prenehanje pravice toženca do uporabe nepremičnine (100. člen SPZ). Pravica do uporabe stvari v solastnini je omejena s pravicami drugih solastnikov, zato solastnik ne more uspešno zahtevati izpraznitve, če je bila posest tožencu prepuščena na podlagi veljavnega pravnega razmerja, ki še ni prenehalo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da za utemeljenost zahtevka za izročitev ključev nepremičnine ni pomembno, ali je solastnik predhodno izkazoval interes za denarno izplačilo namesto za souporabo.
VSK Sodba in sklep I Cp 397/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da lahko solastnik v legitimnem varstvu svojega doma pred neželenimi vstopi v zasebnost zamenja ključavnico, tudi če to drugemu solastniku začasno onemogoči neposredno posedovanje nepremičnine.
VSRS Sklep II Ips 59/2023 — Vrhovno sodišče
-
Vznemirjanje solastninske pravice se v konkretnem primeru kaže v posegu v nosilno steno in dimovod, kar ogroža požarno varnost in stabilnost stavbe.
VSK Sodba I Cp 681/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi morali biti v primeru vznemirjanja s strani solastnika toženi vsi solastniki nepremičnine, saj je za pasivno legitimacijo odločilno le ravnanje konkretnega povzročitelja.
VSL Sklep I Cp 113/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče solastniku priznalo pravico do souporabe nepremičnine (hiše) z izročitvijo ključev, kljub nasprotovanju drugih solastnikov, saj je bila to edina možnost za varstvo njegovih solastninskih upravičenj.
VSL Sodba I Cp 1186/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lastninska pravica solastnika ne more biti uveljavljena na način, ki bi nesorazmerno posegal v ustavno varovano pravico drugih solastnikov do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
VSM Sodba I Cp 839/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila sprememba namembnosti zemljišča iz vrta v parkirni prostor brez soglasja solastnika protipravno vznemirjanje, saj je solastnika izključila iz souporabe nepremičnine.
VSL sodba II Cp 3422/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost lastninske tožbe solastnika na neetažirani stavbi, pri čemer je poudarilo, da odsotnost dogovora o načinu uporabe solastnine ne izključuje pravice do varstva lastninske pravice.
Sklep II Ips 137/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 100. člen -
Tožnik je zahteval varstvo posesti iz naslova pravice do soposesti, ki izvira iz solastniškega razmerja, kar sodišče prve stopnje ni pravilno kvalificiralo.
VSL sklep I Cp 1690/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji zahtevka za soposest nepremičnine ugotoviti konkretne okoliščine uporabe, zlasti ali je bila uporaba med solastnike že razdeljena in ali je fizična narava objekta sploh kompatibilna s hkratno uporabo več solastnikov.
VSL sklep II Cp 860/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za izpraznitev je bil zavrnjen, ker je tožnik tožencema prostovoljno prepustil posest na podlagi dogovora, ki je bil v delu glede prenosa lastnine sicer sporen.
Sodba in sklep II Ips 144/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevki na ugotovitev solastninskega deleža na kabelskem sistemu so bili zavrnjeni, ker tožniki niso dokazali obstoja družbene pogodbe ali drugega pravnega naslova za pridobitev solastnine.
VSL sodba in sklep II Cpg 272/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožnica ni mogla zahtevati izročitve prvega nadstropja hiše v posest, ker stvar ni bila fizično razdeljena na samostojne stanovanjske enote, kljub obstoju sporazuma o delitvi.
VSK sodba I Cp 1619/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni izkazal vznemirjanja pri izvrševanju solastninske pravice kljub dokazanim posegom toženca v nepremičnino.
VSK sodba I Cp 511/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da gradbeni posegi v solastni hiši, ne glede na njihovo objektivno koristnost, lahko predstavljajo nedopustno vznemirjanje solastninske pravice drugih solastnikov.
VSL sklep I Cp 1074/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da lahko solastnik zahteva odstranitev ovir (cvetličnih korit) s skupnega funkcionalnega zemljišča, ki onemogočajo prehod oziroma rabo nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1554/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo položaj, kjer je večinski solastnik prodal del nepremičnine, ki je že bil v posesti in lasti drugih solastnikov, s čimer se je zmanjšala skupna površina parcele.
Sodba in sklep II Ips 189/99 — Vrhovno sodišče