varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic
Sentenca
Pravica do zasebnosti in varstva pisemske tajnosti zagotavlja posamezniku avtonomijo pri odločanju o tem, komu in v kakšnem obsegu bo razkril svojo zasebno korespondenco. Poseg v to pravico je dopusten le, če je podan legitimen javni interes, pri čemer morajo biti zasebne vsebine neizogibno in stvarno povezane s predmetom splošnega javnega pomena ter prispevati k javni razpravi o tej temi. Pri presoji kolizije med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja je ključna teža javnega pomena teme ter družbeni vpliv posameznika, na katerega se zasebna vsebina nanaša (35., 37., 39. člen URS, 134. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo dopustnost objave zasebnih pisem v knjigi, pri čemer je poudarilo, da dejstvo, da vsebina ne posega v intimno sfero, sama po sebi še ne pomeni, da korespondenca postane javno dostopna.
Sodba II Ips 133/2012 — Vrhovno sodišče