velika nehvaležnost
Sentenca
Velika nehvaležnost kot pravni standard za preklic izročilne pogodbe (115. člen ZD) zahteva hujšo kršitev zakonite ali moralne dolžnosti izročilojemalca do izročitelja. Pri presoji teže kršitve se smiselno uporabljajo merila za razdedinjenje dediča, pri čemer mora biti kršitev moralne obveznosti po svoji teži in intenzivnosti primerljiva s storitvijo hujšega naklepnega kaznivega dejanja zoper izročitelja (42. člen ZD). Enkratni dogodki, ki so posledica trenutnega razburjenja ali odsotnosti pomoči v specifičnih okoliščinah, praviloma ne dosegajo praga velike nehvaležnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da nezvestoba in prepiri med zakoncema sami po sebi ne dosegajo pravnega standarda velike nehvaležnosti.
VSL Sodba in sklep I Cp 1282/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali fizični napad obdarjenca na darovalca, ki je povzročil telesne poškodbe, dosega prag velike nehvaležnosti, ki bi utemeljil preklic darila.
Sodba II Ips 1207/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da verbalne žalitve in medsebojni spori, katerih pobudnica je bila tožnica sama, ne dosegajo praga velike nehvaležnosti za razvezo izročilne pogodbe.
Sodba II Ips 195/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pasivnost toženke ob fizičnem napadu njenega moža na tožnico (izročiteljico) ne predstavlja velike nehvaležnosti, saj ni šlo za hujšo kršitev moralne dolžnosti, ki bi bila primerljiva s kaznivim dejanjem.
Sodba II Ips 520/97 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru spori med strankami niso prerasli verbalne ravni, zato niso bili izpolnjeni pogoji za ugotovitev velike nehvaležnosti.
Sodba II Ips 604/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sodelovanje v prepiru ali odselitev obdarjenca zaradi darovalčevih nevzdržnih razmer ne dosega praga velike nehvaležnosti.
Sodba II Ips 549/96 — Vrhovno sodišče