velika tatvina
Sentenca
Kaznivo dejanje velike tatvine stori, kdor vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, pri čemer so podane kvalificirane okoliščine, kot je npr. vdor v varovane sisteme (212. člen KZ). Za obstoj kaznivega dejanja v sostorilstvu (25. člen KZ) se zahteva zavestno sodelovanje pri izvršitvi dejanja, pri čemer ni nujno, da vsak udeleženec opravi vsa ravnanja, temveč zadostuje, da vsak prispeva k skupnemu cilju protipravne prilastitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot premagovanje večjih ovir opredelilo vstop v skladiščni šotor skozi prerezano cerado po predhodnem upogibu zaščitne ograje.
VSRS Sodba I Ips 34508/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru ni šlo za tatvino stvari majhne vrednosti, saj storilca nista vedela, da so v odtujeni torbi le stvari majhne vrednosti, zato subjektivni element za milejšo obliko kaznivega dejanja ni bil podan.
VSC Sodba II Kp 50626/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot ključni dokaz za identifikacijo storilca pri vlomu upoštevalo prevladujočo biološko sled na orodju, uporabljenem pri kaznivem dejanju.
VSM Sodba II Kp 41517/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za obstoj velike tatvine dokazan namen storilca za izvršitev tatvine, ki presega zgolj poškodovanje tuje stvari.
VSL Sodba II Kp 54310/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji namena storilca upoštevalo, da je obtoženec kljub poškodbi nadaljeval z dejanjem in poskušal odpreti tudi železno omaro, kar kaže na to, da njegov namen ni bil omejen zgolj na odtujitev najdenega zneska denarja.
VSK Sodba II Kp 405/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je bila velika tatvina storjena z vlomom v stanovanjsko stavbo, pri čemer je dejanje ostalo pri poskusu zaradi posredovanja oškodovanca.
VSK Sodba II Kp 5960/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da uporaba vžigalnika za odpiranje vrat ribarnice pomeni premagovanje ovire pri vlomu, ne glede na dejstvo, da storilec dejanja ni dokončal.
VSK Sodba II Kp 2614/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji primernosti kazenske sankcije za veliko tatvino utemeljeno zavrnilo navedbe o nepremišljenosti dejanja, saj je bila izkazana visoka stopnja priprave, predrznosti in vztrajnosti storilca.
VSM Sodba III Kp 6564/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bila dokazna vrednost DNK analize utemeljena s pomočjo verjetnostne lestvice, ki je potrdila prisotnost obtoženčevih bioloških sledi na mestu vloma.
VSC Sodba I Kp 26132/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je obravnavalo primere velike tatvine, storjene z vdorom v zaprt prostor, v sostorilstvu ter s poskusom na posebno predrzen način.
VSL Sodba VI Kp 48/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot premagovanje večje ovire opredelilo skok na plovilo zaradi dvignjenega mostička, kar je zahtevalo dodaten napor storilca.
VSK Sodba II Kp 5994/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dejanje, kjer storilec z vztrajnim zahtevanjem denarja vzpostavi pritisk, opredelilo kot veliko tatvino na posebno predrzen način.
VSL Sodba III Kp 1096/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je kot sostorilec k odtujitvi prispeval z opustitvijo dolžnega evidentiranja odpadka, s čimer je omogočil izvršitev tatvine večje vrednosti.
VDSS Sodba Pdp 248/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavestne sestavine direktnega naklepa obtožencev glede velike vrednosti odtujenega denarnega zneska, kar je privedlo do razveljavitve sodbe.
VSL Sklep II Kp 54018/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo dejanje storjeno z vdorom v sistem on-line bančništva in prenosom sredstev na račun družbe, ki jo je obvladoval obdolženec.
Sodba I Ips 50343/2010-57 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je odpiranje avtomobilske ključavnice z izvijačem na vzvod dejanje vloma, ki utemeljuje pravno kvalifikacijo velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
Sodba I Ips 503/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je vdor v bančni računalniški sistem z uporabo ponarejene bančne kartice in neupravičeno pridobljene PIN kode opredelilo kot vdor v zaprt prostor v smislu 212. člena KZ.
Sodba I Ips 324/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zlorabo računalniškega sistema in varnostnih kod za dostop do denarja v bančnem avtomatu opredelilo kot vdor oziroma premagovanje večjih ovir v smislu 212. člena KZ.
Sodba I Ips 374/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru štelo bančni avtomat za drug zaprt prostor, vdor v varnostni sistem bankomata z uporabo ponarejene kartice in kode pa za vdor v zaprt prostor v smislu 1. točke prvega odstavka 212. člena KZ.
Sodba I Ips 381/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da uporaba ukradene bančne kartice in PIN kode pri dvigu na bankomatu predstavlja način vdora v smislu velike tatvine.
Sodba I Ips 426/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za kaznivo dejanje velike tatvine pregon začne po uradni dolžnosti, ne glede na vrednost posameznega odtujenega predmeta, če so podane okoliščine vloma ali vdora.
VSM sklep I Kp 448/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila tatvina denarja iz bančnega avtomata z uporabo PIN kode opredeljena kot velika tatvina zaradi vdora v zaprt prostor (blagajno), ne kot kaznivo dejanje zoper računalniške sisteme.
Sodba I Ips 98/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pravna opredelitev dejanja pravilna, čeprav je storilec šele po vlomu ugotovil, da v prostoru ni predmetov, ki bi jih lahko odtujil.
Sodba I Ips 253/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da ravnanje obtožencev ni doseglo stopnje 'posebne predrznosti', zato je kaznivo dejanje prekvalificiralo iz velike tatvine v temeljno obliko tatvine.
VSL sodba I Kp 689/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila velika tatvina storjena z nasilnim odprtjem zaklenjenih osebnih avtomobilov prek uničenja ključavnic.
Sodba I Ips 174/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da storilčev naklep pri vlomni tatvini ni nujno omejen na stvari majhne vrednosti, če je njegov namen obsegal odtujitev vse najdene gotovine in nakita.
VSC sodba Kp 342/2002 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da je dejanje velika tatvina, ker je storilec vstopil v zaprte prostore pizzerije z vdorom, pri čemer nizka vrednost odtujenega denarja ne vpliva na pravno kvalifikacijo dejanja.
VSL sodba I Kp 508/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje velike tatvine storjeno z vlomom v recepcijski predal, iz katerega je storilec vzel gotovino.
VSL sklep I Kp 1275/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obtoženca velike tatvine, ker ni bilo dokazano, da bi obtoženec z vdorom v omarico nameraval prilastiti večjo količino predmetov, kar je izključilo kvalificirano obliko kaznivega dejanja.
VSL sodba I Kp 742/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med poskusom in dokončanim dejanjem; vlom v več prostorov z namenom kraje vrednejših predmetov predstavlja dokončano dejanje velike tatvine, tudi če je bila dejanska premoženjska korist majhna.
VSL sodba I Kp 572/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila pravna kvalifikacija velike tatvine utemeljena z ugotovitvijo, da sta bila kazniva dejanja storjena na vlomen način.
VSL sodba I Kp 495/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se za presojo kvalificirane oblike tatvine ne upošteva delež, ki bi posameznemu storilcu pripadel pri delitvi plena.
VSK sodba Kp 125/94 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bilo ravnanje opredeljeno kot poskus velike tatvine, ker je storilec pri poskusu vloma v avtomobil uporabil kol kot nevarno orodje za napad na oškodovanca.
Sodba I Ips 231/93 — Vrhovno sodišče