veljavnost oporoke
Sentenca
Oporoka je enostranski pravni posel, za katerega se v primerih, ko Zakon o dedovanju (ZD) ne predpisuje specialne ureditve, subsidiarno uporabljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika (OZ). Za veljavnost oporoke morajo biti tako izpolnjeni pogoji glede možnosti, dopustnosti, določnosti in določljivosti vsebine oporoke ter zahteve po dopustni podlagi oporočnega razpolaganja (34., 39. člen OZ). Vsebina oporoke, ki ne ustreza tem zahtevam, je lahko predmet ničnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost pisne oporoke pred pričami in ugotovilo, da tožnica ni uspela dokazati oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali obstoja nedovoljenih vplivov (sile, grožnje, zvijače ali zmote).
VSC Sodba Cp 211/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Dedinja je neveljavnost utemeljevala s sklicevanjem na pomanjkljivosti podpisa in neskladje med obliko oporoke (tipkana oporoka pred pričama) ter lastnoročno oporoko.
VSL Sklep II Cp 1314/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali dve ločeni listini, ki se nanašata na razpolaganje z istim premoženjem, tvorita enotno oporoko.
VSL sodba I Cp 611/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti za veljavnost oporoke izpolnjeni splošni pogoji pravnega posla, vključno z razumljivostjo vsebine, saj nerazumljivi zapisi ne morejo predstavljati veljavnega oporočnega razpolaganja.
VSL sodba I Cp 3602/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo pristojnost zapuščinskega sodišča pri presoji narave listine od pristojnosti pravdnega sodišča pri presoji dejanske veljavnosti oporoke.
VSM sklep I Cp 1538/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo trditev, da je oporoka neveljavna zaradi zmote v nagibu, ker je oporočiteljica napačno predvidevala vrstni red smrti med njo in dedičem.
Sodba II Ips 569/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost oporoke, sestavljene pred pričami, ob upoštevanju trditev tožnikov o domnevnih napakah pri podpisu in časovni umestitvi zapisa.
Sodba II Ips 318/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ženitna pogodba iz leta 1940, sklenjena pred pričami v obliki notarskega zapisa, izpolnjuje pogoje za veljavno oporoko.
VSL sklep II Cp 1800/98 — Višje sodišče v Ljubljani