verjetnost zmede pri blagovni znamki
Sentenca
Verjetnost zmede med blagovnimi znamkami se presoja na podlagi celostnega vtisa, ki ga znaka dajeta v vizualnem, fonetičnem in pomenskem smislu. Pri presoji je treba upoštevati stopnjo razlikovalnosti prejšnje znamke, saj šibka razlikovalnost zmanjšuje tveganje, da bi povprečni potrošnik blago ali storitve obeh znamk napačno pripisal istemu komercialnemu izvoru, tudi če sta blago ali storitve enaka oziroma podobna (44. člen ZIL-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti zmede med znamkama 'RANDI' in 'RANI' poudarilo pomen razlikovalnosti, ki jo zazna povprečni potrošnik pri prehrambenem blagu.
UPRS sodba I U 519/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da šibka razlikovalnost prejšnje znamke 'OMEGA' preprečuje nastanek zmede pri potrošnikih, kljub določeni vizualni in fonetični podobnosti s prijavljeno znamko 'OmegaVita'.
sodba I U 1088/2011 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZIL-1 · v pravni podlagi ni navedenega št. člena -
Sodišče je poudarilo, da pri primerjavi znamk 'Work plus' in 'Plus' ni nujno, da se znaka razlikujeta v vsakem elementu, temveč je ključno celostno dojemanje povprečnega potrošnika.
sodba U 139/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti zmede med znamkama 'TONOCALCIN' ter 'TONOCARDIN' in 'TONOKARDIN' uporabilo načelo celovite presoje in ugotovilo, da zgolj delna podobnost ne zadošča za ugotovitev verjetnosti zmede.
Sodba U 2016/2002 — Upravno sodišče