vezanost sodnika na ustavo in zakon
Sentenca
Vezanost sodnika na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS) pomeni, da mora sodišče pri uporabi prava upoštevati ustavne določbe in zakona ne sme uporabiti na način, ki bi povzročil neustavnost rešitve v konkretnem primeru. V primeru zakonske praznine ali neustavne ureditve mora sodišče ob smiselni uporabi predpisov (3. člen ZS) zagotoviti ustavno skladno rešitev, pri čemer se ne sme postaviti v vlogo zakonodajalca, temveč mora zagotoviti varstvo pravic v okviru veljavnega pravnega reda.
Iz posameznih sodb
-
Vrhovno sodišče je v konkretni zadevi upoštevalo ugotovljeno neustavnost določbe ZPIZ-1 in način njene izvršitve, ki ga je določilo Ustavno sodišče.
Sklep VIII Ips 467/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo organi tožene stranke v socialnih sporih slediti ustavno skladnim pravnomočnim odločitvam pri odločanju o istovrstnih ali pravno identičnih zadevah.
Sklep in sodba VIII Ips 11/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji tožbenega zahtevka zavrnilo uporabo Tarife za javno priobčitev glasbenih del, ker je ocenilo, da ni v skladu z zakonskimi določbami ZASP o določanju tarif.
VSL sodba I Cp 2054/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo neskladje med določbo Zakona o prometnem davku (ZPD) in podzakonskim Pravilnikom o uporabi ZPD, zaradi česar je uporabilo neposredno zakonsko določbo.
Sodba Ru 54/95 — Vrhovno sodišče