videonadzor v zasebnem sektorju
Sentenca
Videonadzor v javno dostopnih prostorih zasebnega sektorja pomeni poseg v pravico do zasebnosti, vendar ni absolutno prepovedan, če zasleduje legitimne interese, kot sta varstvo premoženja in zagotavljanje varnosti oseb. Pri presoji dopustnosti posnetkov kot dokazov v kazenskem postopku sodišče opravi test sorazmernosti med posegom v zasebnost in varstvom pravice do zasebne lastnine. Videonadzor je dopusten, če je izveden v skladu z zakonskimi zahtevami o obveščanju in če posnetki ne predstavljajo nesorazmernega posega v pravico posameznika do zasebnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da posnetki nadzornih kamer v trgovini niso nedovoljeni dokazi, ker je interes oškodovanca po zaščiti premoženja pretehtal nad pričakovanjem zasebnosti obdolženca v javnem prostoru.
VSM Sodba III Kp 37867/2017 — Višje sodišče v Mariboru