videz nepristranskosti sojenja
Sentenca
Videz nepristranskosti sojenja je ustavna zahteva, ki izhaja iz pravice do sodnega varstva (23. člen URS). Za presojo nepristranskosti se poleg subjektivnega kriterija (osebno prepričanje sodnika) uporablja tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče zagotavlja procesna jamstva tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo neodvisnost. Pomembno ni le, da je nepristranskost dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven, da se ohrani zaupanje javnosti v sodstvo.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da sodelovanje članice pritožbenega senata pri odločanju o priporu v isti zadevi ne predstavlja kršitve nepristranskosti pri kasnejšem odločanju o pritožbi zoper sodbo.
VSRS Sodba I Ips 35087/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZKP · 39. člen -
Sodišče je presodilo, da je predsednica senata s pripombo obsojencu, naj se zamisli nad svojimi dejanji, in z neupravičenim omejevanjem vprašanj obrambe izvedencem, vzbudila objektiven dvom v videz nepristranskosti.
VSRS Sodba I Ips 17924/2017 — Vrhovno sodišče
-
Vzbuja dvom v nepristranskost, če predsednik sodišča v javnem govoru kritizira izjave obsojenca, nato pa kot predsednik senata sodeluje pri odločanju o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti.