vknjižba lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Sentenca
Notarsko overjena izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika, s katero ta prizna dejstva priposestvovanja, predstavlja zasebno listino, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba lastninske pravice v korist priposestvovalca (22. člen ZZK). Priposestvovanje je izvirni način pridobitve lastninske pravice, zato zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu za vknjižbo preverja izpolnjenost predpisanih listinskih dokazov in po uradni dolžnosti pazi na morebitno ničnost pravnega posla (83. in 86. člen ZZK).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da je pogodba o priznanju lastninske pravice, na kateri je podpis prejšnjega lastnika notarsko overjen, ustrezna listina za vknjižbo lastninske pravice po priposestvovanju.
VSL sklep I Cp 582/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja kot podlage za vknjižbo lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem.
Sklep II Ips 196/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila predložena zasebna listina, v kateri je prejšnji lastnik priznal priposestvovanje, zadostna podlaga za vpis, saj med strankama ni bilo spora o dejstvih.
VSL sklep II Cp 1437/2000 — Višje sodišče v Ljubljani