vlaganje v posebno premoženje zakonca
Sentenca
Vlaganje dela ali sredstev enega zakonca v nepremičnino, ki predstavlja posebno premoženje drugega zakonca, ne povzroči avtomatičnega nastanka solastnine na nepremičnini zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ). Graditelj lahko od lastnika zahteva le povračilo tistega, za kar je bil lastnik obogaten, razen če sta se stranki izrecno dogovorili o nastanku solastnine (48. člen SPZ). V odsotnosti takšnega dogovora ima vlagatelj zgolj obligacijskopravni zahtevek (79. člen DZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da vlaganje v gospodarsko družbo, ki je posebno premoženje zakonca, ne pomeni avtomatskega pridobitve poslovnega deleža, temveč ustvari premoženje družbe civilnega prava med zakoncema.
VSL Sklep II Cp 844/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vlaganje zunajzakonskega partnerja v nepremičnino, kupljeno z denarnimi sredstvi drugega partnerja, brez dokazanega dogovora o solastnini ne ustvari stvarnopravnih posledic.
VSRS Sodba II Ips 40/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pridobitev solastninskega deleža na stanovanjski hiši zaradi vlaganj v tožničino posebno premoženje, ki so presegla mejo navadnega vzdrževanja in ustvarila novo stvar.
VSL sodba I Cp 3605/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za ugotovitev solastninskega deleža na kmetijskih objektih in stanovanjski hiši na podlagi vlaganj v posebno premoženje zakonca.
Sodba II Ips 965/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zgradba povišana za nadstropje in razširjena, kar je sodišče ocenilo kot nastanek nove substance, zaradi česar je nepremičnina postala skupno premoženje.
VSL sodba II Cp 1342/2009 — Višje sodišče v Ljubljani