vložitev prošnje za mednarodno zaščito
Sentenca
Prošnja za mednarodno zaščito mora biti vložena v najkrajšem možnem času po vstopu v državo. Sklicevanje prosilca na nepoznavanje postopka ali čakanje na neodvisen pravni nasvet ne predstavlja opravičljivega razloga za zamudo pri izrazitvi namena za vložitev prošnje. Če prosilec namena ne izrazi nemudoma, pristojni organ v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti šteje, da so podani razlogi za obravnavo prošnje v pospešenem postopku oziroma za njeno zavrnitev kot očitno neutemeljene.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je prošnjo vložil šele ob soočenju z ukrepom zavrnitve vstopa na schengensko območje po prestani zaporni kazni.
UPRS sodba I U 1263/2014 — Upravno sodišče
-
Tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil takoj, ko je imel možnost, kar je eden od dejavnikov pri presoji utemeljenosti njegove prošnje.
UPRS sodba I U 1033/2013 — Upravno sodišče
-
Tožnik je imel možnost vložiti prošnjo že ob stiku z uradnimi predstavniki na letališču ali med postopkom zaradi ponarejenega dovoljenja za bivanje, česar ni storil.
Sodba I Up 256/2013 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je prošnjo vložil šele šest dni po prijetju ob nezakonitem prehodu meje, ko je bil že v postopku odstranitve iz države, pri čemer je kot motiv za prošnjo navedel željo po spremembi nastanitvenih pogojev.
sodba I U 1894/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tožnikovo sklicevanje na slabo psihično stanje kot opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi prošnje, saj je ocenilo, da je bila prošnja vložena z namenom odloga odstranitve iz države.
Sodba I Up 308/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vložitev prošnje dva dni po vstopu v državo brez utemeljenega razloga ne izpolnjuje zahteve po vložitvi v najkrajšem možnem času.
Sodba I Up 68/2009 — Vrhovno sodišče