vojna škoda
Sentenca
Vojna škoda, povzročena v okviru mednarodnega delikta agresije, se po splošnem načelu mednarodnega prava obravnava kot škoda države, zato reparacijsko dolžnost praviloma uveljavlja država kot celota. Posamezni oškodovanci nimajo avtomatične pravice do neposrednega povračila premoženjske vojne škode od države, razen če država to pravico izrecno uredi s svojim notranjim pravom. Država ni ustavno zavezana k sprejemu predpisov, ki bi materialnopravno in procesno uredili povračilo premoženjske vojne škode, saj to vprašanje ne sodi med področja, katerih ureditev bi Ustava izrecno terjala.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da toženka kot pravna naslednica ni dolžna povrniti premoženjske vojne škode, ker si te obveznosti ni naložila z nobenim zakonskim aktom, niti je k temu ne zavezuje Ustava.
VSL Sodba II Cp 267/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZSPOZ · 1. člen