vračanje premoženja v naravi
Sentenca
Vračanje nepremičnine v naravi v postopku denacionalizacije je izključeno, če bi se z vrnitvijo bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin (4. točka prvega odstavka 19. člena ZDen). Bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti je pravni standard, katerega vsebino mora organ ugotoviti v vsakem primeru posebej glede na konkretno rabo in zakonske obveznosti upravljalca. Pri presoji te ovire se upoštevajo izključno zakonske določbe Zakona o denacionalizaciji, ne pa podzakonski akti ali splošni prostorski načrti, če ti niso v neposredni povezavi z zakonskimi ovirami.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o ohranjanju narave (ZON)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Popravek zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL)
- Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL)
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker upravni organ ni obravnaval ugovora zavezanca o obstoju ovire za vračilo v naravi iz 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, temveč je neutemeljeno uporabil določbo 25. člena ZDen o odškodnini.
sodba in sklep I U 596/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo dopustnost vračanja zemljišč, ki so bila v času podržavljenja v lasti agrarne skupnosti in so bila kasneje predmet varstva kot naravne vrednote oziroma kulturni spomeniki.
sodba U 1784/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ureditev lastninjenja kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Blejski otok) ni v neskladju z Ustavo in ne predstavlja nedopustnega posega v pričakovane pravice denacionalizacijskih upravičencev.
-
Sodišče je potrdilo, da obstoj lastninske pravice tretje osebe na nepremičnini preprečuje denacionalizacijo v naravi.
Sodba I Up 7/2006 — Vrhovno sodišče
-
Ker je bila sporna parcela v lasti fizične osebe, je sodišče pravilno odločilo, da se denacionalizacijski zahtevek glede vračila v naravi zavrne in nadomesti z odškodnino v obveznicah.
Sodba I Up 546/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji ovire za vrnitev smučišča treba upoštevati obveznosti upravljalca glede ureditve in obratovanja javnih športnih objektov, česar organ v konkretnem primeru ni zadostno raziskal.
sodba U 135/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno odločitev o vračanju parka nujno ugotoviti, ali zemljišče ustreza definiciji zazidanega stavbnega zemljišča in ali ima status javnega dobra.
Sodba I Up 128/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepremičnina, ki je bila po podržavljenju prenesena v zasebno lastnino fizične osebe in kasneje na gospodarsko družbo, ne predstavlja družbene lastnine, zato ni podlage za vračanje v naravi.
UPRS sodba U 377/2002 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje zagotovitve dostopa do vrnjenih kmetijskih zemljišč v primeru spremenjene infrastrukture (opustitev starih poti in izdelava novih) po arondaciji.
Sodba U 1279/94-4 — Vrhovno sodišče