vračanje zazidanega stavbnega zemljišča
Sentenca
Vračanje zazidanega stavbnega zemljišča v naravi po 32. členu ZDen je omejeno na primere, ko na njem stoji stavba v lasti denacionalizacijskega upravičenca. Če je bila na podržavljenem zemljišču po podržavljenju zgrajena nova stavba, ki ni bila predmet podržavljenja, dolžnost vračila v naravi ne obstaja, saj bi to pomenilo vračanje tuje stvari. V primeru novogradenj ali nadomestnih gradenj se šteje, da gre za drugo stvar, ne za tisto, ki je bila podržavljena.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da zemljišče ni bilo formalno odmerjeno kot funkcionalno zemljišče z upravno odločbo, ne preprečuje ugotovitve njegove dejanske funkcije v postopku denacionalizacije.
UPRS Sodba I U 1654/2017-29 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zemljišče, na katerem stoji objekt tržnice, zazidano stavbno zemljišče, zato vrnitev v naravi ni mogoča ne glede na vprašanje legalnosti gradnje objekta.
Sodba I Up 1344/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora ugotoviti, ali je bilo zemljišče zazidano že v času podržavljenja, oziroma ali je objekt na njem stavba, ki je stala na stavbišču ob podržavljenju.