vračilo premoženja v naravi v denacionalizaciji
Sentenca
Vračilo podržavljenega premoženja v naravi v postopku denacionalizacije ni mogoče, če je bilo premoženje v postopku lastninskega preoblikovanja pravne osebe že olastninjeno, razen če je vlagatelj v zakonskem roku pravočasno vložil predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka. Če začasna odredba ni bila vložena in je premoženje postalo del premoženja pravne osebe, je denacionalizacijski upravičenec upravičen le do odškodnine v obliki obveznic (32. člen ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da vrnitev nepremičnine v naravi ne predstavlja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, saj nepremičnina ne tvori funkcionalne celote z bližnjimi objekti, ki imajo zagotovljen lasten dostop in funkcionalna zemljišča.
UPRS sodba II U 29/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj lastninske pravice fizične osebe na delu zemljišča predstavlja absolutno oviro za vračilo v naravi, ki pretehta nad vprašanjem funkcionalnosti zemljišča.
Sodba I Up 95/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru vračilo nepremičnine v naravi ni bilo mogoče, ker se je zavezano podjetje že olastninilo, vlagateljica pa ni zavarovala svojega zahtevka z začasno odredbo.
Sodba I Up 234/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno uporabo 19. člena ZDen nujna popolna ugotovitev dejanskega stanja, saj v konkretnem primeru zaradi pomanjkljivih ugotovitev ni bilo mogoče zanesljivo presoditi o obstoju ovir za vračilo nepremičnine v naravi.
Sodba I Up 1515/2003 — Vrhovno sodišče