vračunanje daril v dedni delež
Sentenca
V pravdnem postopku se ugotavlja dejanski obseg zapustnikovih neodplačnih razpolaganj v korist zakonitega dediča pred smrtjo. Vendar pa se samo poračunavanje vrednosti teh daril v dedni delež, kot del zapuščinskega postopka, opravi v okviru zapuščinske obravnave pred zapuščinskim sodiščem (46. člen ZD).
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dedič, ki zahteva vračunanje daril, nima pravnega interesa za tožbo, ker vračunanje nastopi po zakonu, dokazno breme za nasprotno voljo zapustnika pa nosi dedič, ki to voljo zatrjuje.
VSL Sklep III Cp 134/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se vnuk, ki ob zapustničini smrti ni bil poklican k dedovanju, šteje za tretjo osebo, zato se darila, dana njemu več kot leto dni pred smrtjo, ne vračunajo v zapuščino.
VSL Sklep II Cp 560/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru v dedni delež dedinje vračunalo darilo, katerega vrednost je presegla njen zakoniti dedni delež.
VSL Sklep I Cp 1137/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je spor o vrednosti darila, ki ga dedič sicer priznava, predmet pravdnega postopka, saj vpliva na končni obseg zapuščine.
VSL Sklep II Cp 1176/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zahtevek za vračunanje daril konkretiziran, da bi se nasprotna stranka lahko o njem izjavila in sodišče pravilno presodilo sporna dejstva.
VSC Sklep I Cp 37/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da brezplačna raba mansarde in neplačevanje stanovanjskih stroškov s strani družinskega člana, ki je živel z zapustnikom, ne pomenita darila v smislu 29. člena ZD, saj ni šlo za prenos premoženjske pravice.
VSC Sodba Cp 369/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji neodplačnosti pogodbe upoštevalo tudi elemente tveganja zaradi prevzetih bremen (služnost, prepoved odsvojitve, obveznost vzdrževanja), ki so vplivala na realno vrednost obojestranskih izpolnitev.
VSL Sodba I Cp 2347/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je dedič z darilom, prejetim za časa zapustnikovega življenja, presegel svoj nujni delež, zaradi česar se je s sklenitvijo sodne poravnave utemeljeno odpovedal nadaljnjim dednim pravicam.
VSL Sklep II Cp 2351/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali brezplačno bivanje odraslih otrok v hiši zapustnika predstavlja darilo, ki se vračuna v dedni delež, pri čemer je poudarilo pomen namena zapustnika za premoženjsko preferiranje.
VSK Sodba I Cp 98/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Dedič, ki je prejel darilo v vrednosti, ki presega njegov dedni delež, ni dolžan vračati presežka v zapuščino, razen če bi bila s tem kršena pravica do nujnega deleža sodedičev.
VSL Sklep II Cp 356/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo življenjskih stroškov potomca v višini 28.800,00 EUR ni avtomatično darilo, ki bi se vračunalo v dedni delež.
VSL Sodba I Cp 162/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za vprašanje, ali ustanovitev hipoteke na zapustnikovi nepremičnini v zavarovanje terjatve dedinje predstavlja darilo, ki se všteva v dedni delež.
VSL Sklep II Cp 2126/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo preživnine za otroke ne predstavlja darila, zato se v zapuščinskem postopku glede tega vprašanja ni treba ponovno izrekati, če je bila pravna narava izdatka že pravnomočno ugotovljena v prejšnjem delu postopka.
VSL Sklep II Cp 1126/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da zgolj prehod sredstev med zapustnikom in dedičem ne pomeni avtomatično darila, saj ima lahko prenos denarja različne pravne podlage.
VSL Sklep II Cp 531/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče, da je bila uporaba poslovnega prostora brez plačila najemnine prispevek partnerja k ustvarjanju skupnega premoženja, kar izključuje pravno naravo darila.
VSL Sklep II Cp 1792/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji vračunanja daril izpostavilo pomen pravilne ocene vrednosti podarjenega nepremičnega premoženja glede na njegovo dejansko namembnost (npr. stavbno zemljišče).
VSL Sklep I Cp 380/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pomoč ali darila sorodnikov pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev domnevajo kot prispevek obema zakoncema po enakih deležih, razen če zainteresirana stranka dokaže, da je bilo darilo namenjeno izključno enemu zakoncu.
VSL sodba II Cp 2345/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali prejeta denarna sredstva predstavljajo darilo, ki se vračuna v dedni delež po očetu, ali pa gre za izplačilo dednega deleža po materi.
VSC sodba Cp 239/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Spor se je nanašal na opredelitev različnih premoženjskih koristi, vključno z odpusti dolgov, plačili stroškov in vlaganji v nepremičnine, kot daril, ki jih je treba vračunati v dedni delež.
VSL sklep II Cp 1693/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica do vračunavanja denarnih prispevkov za nadaljnje šolanje manj verjetna od pravice sodedičev do dedovanja celotnega zakonitega deleža, zato je napotitev na pravdo utemeljena.
VSL sklep II Cp 1982/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o vračunanju daril v obliki zemljišč, ker dediča teh dejstev nista pravočasno uveljavljala v postopku na prvi stopnji.
VSC sklep Cp 758/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 46. člen -
Sodišče je dolžno poučiti dediča o pravici do vračunanja darila, če iz njegovih laičnih navedb izhaja, da je drug dedič prejel darilo, ki bi lahko vplivalo na višino dednih deležev.
VSL sklep I Cp 2991/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 15. člen -
Sodišče je presodilo, da stroški srednješolskega izobraževanja (malica in prevoz) ne predstavljajo darila, ki bi ga bilo treba vračunati v dedni delež.
VSL sodba II Cp 968/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za vračunanje nepremičnin v dedni delež je nesklepčen, če tožnik sam prizna, da je dedič nepremičnino kupil od tretje osebe in ne od zapustnika, četudi je kupnino zanje morda plačal zapustnik.
VSL sodba I Cp 2109/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 46. člen -
Sodišče je potrdilo, da je dedič dolžan dopustiti vračunanje daril v svoj dedni delež, če so ta ugotovljena kot del zapustnikovega razpolaganja za časa življenja.
VSL sodba in sklep II Cp 2738/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sporna pogodba zaradi svoje odplačne narave ne predstavlja darila, zato predmet pogodbe ni predmet vračunavanja v dedni delež.
VSL sodba II Cp 4913/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o vračunanju daril uporabijo tudi v primeru oporočnega dedovanja, če je to nujno za izračun nujnega deleža nujnega dediča.
VSL sklep I Cp 3532/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče v dedni delež sodedičke vračunalo denarne zneske in vrednost gradbenega materiala, ki ga je zapustnik podaril za gradnjo stanovanjske hiše.
VSL sodba I Cp 727/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odstop pravice do odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice ožjemu družinskemu članu ne predstavlja darila v smislu dednopravnega vračunavanja.
VSL sklep I Cp 297/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Brezplačno bivanje v hiši, katere solastnik je bil dedič sam, ne predstavlja darila, ki bi se vštevalo v dedni delež.
VSK sodba in sklep Cp 152/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik ne more zahtevati neposrednega plačila denarne protivrednosti darila, temveč mora zahtevati vračunanje v okviru postopka delitve zapuščine.
VSL sodba II Cp 569/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da oporekanje dedne pravice sodediču v preteklosti ne izključuje kasnejše zahteve za vračunanje daril v dedni delež pri naknadno obravnavanem denacionaliziranem premoženju.
VSC sklep CP 699/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da dediči v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja niso prekludirani z zahtevkom za vračunanje daril, čeprav tega niso uveljavljali v prvotnem zapuščinskem postopku.
Sklep II Ips 489/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pritožnica ni bila upravičena do vračunavanja daril, ker je šlo za oporočno dedovanje, kjer zapustnik vračunavanja ni odredil.
VSL sklep I Cp 2206/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno opravilo vračunanje daril oporočni dedinji, ne da bi ugotovilo, ali je zapustnica to izrecno določila, in ne da bi nujni dediči takšno vračunanje zahtevali.
VSL sklep II Cp 1407/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali se manjši mesečni zneski, ki jih je pokojnica izročala toženki in vnukom, štejejo za običajna manjša darila, ki se ne vračunajo v dedni delež.
VSL sklep II Cp 1048/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker ni bilo odločeno o zahtevku za vračunanje daril, ki so bila sodedičem izročena za časa zapustnikovega življenja.
VSL sklep II Cp 1571/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica ni bila upravičena do zahteve za vračunanje daril, saj je na zapuščinski obravnavi izrecno priznala oporoko in s tem izgubila status sodedinje, ki bi lahko uveljavljala kolacijo.
VSK sklep Cp 681/96 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da darila, podarjenega snahi, ni mogoče vračunati v dedni delež sina, ne glede na to, da je bilo darilo podarjeno na njegovo izrecno željo.
Sodba II Ips 602/92 — Vrhovno sodišče