vračunavanje izpolnitve
Sentenca
V primeru, ko dolžnik ob izpolnitvi obveznosti ne izjavi, katero od več dolgovanih terjatev poplačuje, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot so zapadle v izpolnitev (312. člen ZOR). Ta zakonska domneva se uporabi, če med strankama ni bil dosežen drugačen dogovor o vrstnem redu poplačila terjatev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da pri vračunavanju izpolnitve višina obveznosti ni kriterij za določitev večjega bremena, če so obveznosti na isti dan zapadle in vključujejo zakonite zamudne obresti.
VSK Sodba Cpg 85/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Upnik je dokazal, da terjatev ni bila v celoti poplačana, ker so po vračunavanju plačil po 288. členu OZ ostali neporavnani deli glavnice in izvršilni stroški.
VSM Sklep II Ip 354/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razjasnilo, da se 288. člen OZ ne uporablja, kadar se vtožuje zgolj znesek zakonskih zamudnih obresti kot samostojna terjatev, potem ko je bila prvotna glavnica že poravnana.
VSL Sodba II Cp 629/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je navedba namena plačila (npr. "podložni beton") ob nakazilu zadostna za identifikacijo konkretne obveznosti, ki jo je dolžnik želel poravnati.
VSL Sodba II Cpg 411/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 287. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se 288. člen OZ ne uporablja za poračunavanje izvršilnih stroškov, če obveznost njihovega povračila toženi stranki sploh ni nastala.
VSL Sodba in sklep II Cpg 270/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilo uporabilo pri presoji plačil najemnine, ki so bila opravljena z zamudo.
VSL Sodba I Cp 817/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za presojo vračunavanja plačil niso odločilni računovodski standardi, temveč določbe OZ, pri čemer je dolžnikova opredelitev namena plačila v nakazilu zadostna za individualizacijo obveznosti.
VSC Sklep Cpg 21/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo za dopustno, da je upnik delno plačilo odštel neposredno od glavnice, saj je bilo to v korist dolžnika.
VSL Sodba II Cp 1624/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji višine preostalega dolga upoštevati zakonski vrstni red poplačila (stroški, obresti, glavnica).
VSL Sodba in sklep I Cp 2460/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da je opredelitev poplačila med dvema istočasno zapadlima računoma pravno nepomembna, saj sta obe terjatvi enako obremenjeni z zamudnimi obrestmi, zato skupni dolg ostane nespremenjen ne glede na vrstni red vračunavanja.
VSL Sodba II Cpg 679/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 287. člen -
Sodišče je presodilo, da je toženec svojo izbiro o vračunavanju plačila opravil pravočasno, saj jo je podal ob samem plačilu, s čimer je bila terjatev, predmet te pravde, izvzeta iz plačila.
VSL Sodba II Cp 1046/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je zatrjevala neustrezno vračunavanje plačil pri ugotavljanju višine preostalega dolga v izvršilnem postopku.
VSL sodba I Cp 2237/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru potrdilo upravičenost tožeče stranke do zamudnih obresti od neplačanih mesečnih akontacij obratovalnih stroškov, pri čemer je upoštevalo pravilno vračunavanje plačil.
VSL sodba I Cp 1580/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravnomočnost delne sodbe o glavnici je preprečila uporabo 288. člena OZ za naknadno drugačno poračunavanje plačila, saj bi to privedlo do medsebojno nasprotujočih si sodnih odločitev.
VSL sodba II Cp 20/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se 287. člen OZ lahko uporabi za zapiranje terjatev iz računov, če je v dokaznem postopku ugotovljen obstoj vseh vtoževanih terjatev.
VSL sodba I Cpg 891/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more trpeti posledic, če iz bančnega izpiska upnika namen nakazila ni razviden, čeprav ga je dolžnik navedel v plačilnem nalogu.
VSL sodba II Cpg 731/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je dolžnik s svojo izrecno navedbo ob plačilu računa usmeril vračunavanje izpolnitve v konkretni obveznosti, pri čemer je tak dogovor veljaven, saj je bil podan najkasneje ob sami izpolnitvi.
VSL sodba I Cpg 929/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v izvršbi zoper poroka ne more uporabiti pravil o vračunavanju za terjatev, ki je bila že v celoti poravnana v stečajnem postopku glavnega dolžnika.
VSL sklep II Ip 1116/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri delnem umiku izvršbe zaradi delnega plačila pravilno uporabilo vrstni red poplačila, s čimer je terjatev upnika v obsegu plačila štela za poplačano.
VSM sklep I Ip 1251/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da upnikovo nejasno navajanje v vlogi o utesnitvi izvršilnega predloga ne pomeni avtomatičnega pristanka na vračunavanje plačil izključno v glavnico, če to nasprotuje zakonskemu vrstnemu redu.
VSC sklep I Ip 432/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da vrstni red vračunavanja plačila ni vezan na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, temveč na dejansko zapadlost obveznosti.
VSC sklep I Cp 392/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo dolžničino trditev, da se plačila prek administrativne prepovedi najprej vštevajo v glavnico, in potrdilo pravilnost vrstnega reda po 313. členu ZOR.
VSL sklep III Cp 3546/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se pravila o vračunavanju smiselno uporabijo tudi za primere preplačil, ko dolžnik z enim plačilom preseže obveznost po enem računu in s tem preplačilom uveljavlja prenehanje druge terjatve upnika.
VSL sodba I Cpg 697/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vračunavanje plačil pri več posojilnih pogodbah, kjer sta stranki sporili, ali so bila plačila namenjena poplačilu obresti ali glavnice.
Sodba II Ips 202/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi tožena stranka ni uspela dokazati, da bi bil med strankama dogovorjen drugačen vrstni red poplačila terjatev od zakonskega.
VSL sodba I Cpg 79/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se zakonska pravila o vračunavanju ne uporabijo, ker sta stranki v aneksu k pogodbi izrecno določili, da se z delnim plačilom poplača glavnica.
VSL sodba I Cpg 906/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zaključilo, da je izvršilni postopek končan, čeprav upnica zaradi nepravilnega vračunavanja stroškov in obresti še ni bila v celoti poplačana.
VSL sklep III Cp 183/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik po tem, ko je dolžnik na podlagi prvotnega predloga za izvršbo v celoti izpolnil obveznost, ne more ponovno vložiti predloga za izvršbo zgolj zato, ker je naknadno opravil vračunavanje na drugačen, za dolžnika manj ugoden način.
VSL sklep III Cp 103/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da določbe o vrstnem redu vračunavanja ne posegajo v pravilo o teku zamudnih obresti do posameznega plačila.
VSL sklep I Cpg 1564/1999 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izjava dolžnika o namenu plačila, podana šele med pravdnim postopkom, ne vpliva na pravilno vračunavanje izpolnitve po določbah ZOR.
VSL sodba I Cpg 1574/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik z izjavo, da z delnim plačilom odplačuje zgolj glavni dolg, ne more preprečiti upnikovega upravičenja do prednostnega pokrivanja stroškov in obresti.
Sklep III Ips 128/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj navedba opisa del na plačilnem nalogu brez razdelitve zneskov po posameznih postavkah ne predstavlja zadostne izjave o vračunavanju izpolnitve.
VSL sodba I Cp 1628/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more naknadno določiti, da se plačilo nanaša izključno na glavnico, če tega ni storil ob samem nakazilu sredstev.
VSL sklep II Cpg 667/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri delni izpolnitvi dolga po vložitvi izvršilnega predloga pravilno uporabilo vrstni red vračunavanja, tako da je najprej pokrilo stroške postopka, nato zamudne obresti in šele nato del glavnice.
VSL sklep III Cp 197/00 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba delna plačila dolžnika med izvršilnim postopkom upoštevati pri izračunu višine terjatve in obresti v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.
VSL sklep III Cp 1411/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 313. člen -
Dolžnica je ob plačilu jasno določila, da se znesek nanaša na terjatev iz konkretne sodbe, zato upnica zneska ni smela samovoljno vračunati v drugo pravdno zadevo.
VSL sklep III Cp 1235/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pripis 'plačilo računa' na plačilnem nalogu (virmanu) sam po sebi ne zadošča za izključitev zakonskega pravila o vračunavanju obresti pred glavnico.
VSL sodba I cpg 82/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se 313. člen ZOR uporablja za vračunavanje znotraj ene obveznosti (glavnica, obresti, stroški), medtem ko se 312. člen ZOR nanaša na vračunavanje med več različnimi istovrstnimi obveznostmi.
VSL sklep III Cp 1466/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stroški izvršilnega postopka, o katerih še ni pravnomočno odločeno, ne morejo biti predmet vračunavanja po 313. členu ZOR, saj terjatev za te stroške še ni zapadla.
VSM sklep Cpg 158/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da lahko dogovor med dolžnikom in upnikom o vračunavanju obresti in stroškov izključi uporabo zakonskega vrstnega reda iz 313. člena ZOR.
VSM sklep Cpg 525/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da prijava terjatve v večstranski pobot ne izključuje uporabe pravil o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve (stroški, obresti, glavnica).
VSM sklep Cpg 153/95 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da podpis kompenzacijske izjave sam po sebi ne pomeni nujno, da je bila poravnana zgolj glavnica, temveč je treba presoditi voljo strank glede namena plačila v okviru pravil o vračunavanju.
VSL sodba Cpg 221/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za konkurenco večih glavnih obveznosti, zato je pravilno uporabilo 313. člen ZOR in ne 312. člena ZOR.
VSL sodba Cpg 238/93 — Višje sodišče v Ljubljani