vrednost spornega predmeta
Sentenca
Vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih, kjer se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, določi tožeča stranka v tožbi. Če sodišče ugotovi, da je tožeča stranka navedla očitno prenizko ali previsoko vrednost, jo lahko na podlagi 44. člena ZPP določi samo, pri čemer izhaja iz objektivnih meril, kot so tržne vrednosti nepremičnin ali pogodbene cene v poslih, katerih ničnost se uveljavlja. Tako določena vrednost je odločilna za presojo stvarne pristojnosti sodišča (32. člen ZPP).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o sodnih taksah (ZST)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik o tarifi za plačilo de…)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)
- Družinski zakonik (DZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta procesno izenačen s položajem, ko vrednost sploh ni določena.
VSL Sklep V Cp 316/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se za določitev stvarne pristojnosti pri ničnostnem zahtevku, ki je prejudicialen za kondikcijski zahtevek, ne upošteva vrednost ničnostnega zahtevka, temveč le vrednost dajatvenega zahtevka.
VSL Sklep III Cp 1915/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 39. člen -
Sodišče je pri določitvi vrednosti spornega predmeta v zadevi, kjer se je zahtevalo povečanje lastniškega deleža na nepremičninah, pravilno uporabilo podatke GURS za oceno tržne vrednosti nepremičnin.
VSL Sklep III Cp 505/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ugovor tožene stranke glede določitve vrednosti spornega predmeta pri nasprotni tožbi za izpraznitev in izročitev nepremičnine.
VSM Sklep I Cp 24/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretni zadevi je sodišče poudarilo, da ocena vrednosti nepremičnin za potrebe določitve stvarne pristojnosti v pravdi ni enaka cenitvi v nepravdnem postopku.
VSL Sklep III Cp 2204/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da predmet obeh tožb predstavlja isti znesek 80.000 EUR, zato se vrednost spornega predmeta po združitvi ni seštevala.
VSL Sklep III Cp 1556/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, obremenjene z dosmrtno pravico stanovanja, upoštevalo tržne okoliščine in dejansko uporabno vrednost namesto zgolj pavšalne ocene.
VSL Sklep III Cp 1139/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv modifikacije tožbenega zahtevka na višino sodne takse in upravičenost ugovora zoper plačilni nalog zaradi nepravilno določene vrednosti spornega predmeta.
VSM Sklep I Cp 255/2024-1 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 181. člen ZPP · 181. člen, odstavek 1 ZPP · 181. člen, odstavek 2 ZPP · 181. člen, odstavek 3 ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 366. člen ZPP · 39. člen ZPP · 39. člen, odstavek 1 ZPP · 44. člen ZPP · 44. člen, odstavek 3 ZST-1 · 19. člen ZST-1 · 19. člen, odstavek 2 ZST-1 · 32. člen ZST-1 · 32. člen, odstavek 1 ZVPot · 23. člen ZVPot · 23. člen, odstavek 2 -
Pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta je dopustna, kadar je ta sklep povezan z odločitvijo o stvarni pristojnosti sodišča.
VSM Sklep I Cp 415/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje je neupravičeno opravilo korekturno dolžnost, saj navedena vrednost spornega predmeta tožnikov ni bila očitno previsoka glede na predložene podatke o nepremičninskih poslih na istem območju.
VSL Sklep I Cp 1183/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je v pritožbenem postopku neuspešno zahteval spremembo vrednosti spornega predmeta, ki jo je določil v tožbi.
VSL Sklep II Cp 1211/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da vrednost spornega predmeta pri izstopu družbenika iz družbe ne more presegati vrednosti njegovega deleža v osnovnem kapitalu, kot je ta vpisana v sodnem registru.
VSL Sklep I Cpg 271/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spora upoštevalo seštevek dveh odškodninskih zahtevkov in zahtevka za opustitev poseganja v lastninsko pravico, ki so bili predmet skupnega postopka.
VSL Sklep I Cp 954/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je poskušala spremeniti vrednost spora po tem, ko je bilo o nepristojnosti že odločeno, sodišče pa ni izdalo sklepa o ugotovitvi drugačne vrednosti.
VSL Sklep I Cp 1444/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je korekturno dolžnost pri oceni vrednosti spornega predmeta uporabilo v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja zakoncev, kjer je tožnik kot upnik zahteval določitev deleža dolžnika.
VSL Sklep II Cp 150/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je vrednost spornega predmeta pravilno ocenilo v višini 3/4 vrednosti nepremičnine, saj je tožnica v tem obsegu uveljavljala nedopustnost izvršbe.
VSM Sklep I Cp 692/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri ugotovitveni tožbi o ničnosti kreditne pogodbe korigiralo vrednost spornega predmeta, ker je ocenilo, da tožničina navedba ne odraža dejanske vrednosti celotnega pogodbenega razmerja.
VSL Sklep II Cp 2352/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati vrednosti nepremičnin v evidencah GURS, če tožbena naracija sama po sebi ne vzbuja dvoma v pravilnost tožničine ocene vrednosti spornega predmeta.
VSL Sklep I Cp 2052/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek (odstranitev zidu) kot primeren vir za preverjanje uporabilo javno dostopne podatke GURS.
VSL Sklep II Cp 1983/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za določitev vrednosti spora niso odločilni podatki, ki jih stranke ali sodišče navedejo na prvih straneh vlog ali sodb, temveč dejanska vrednost glavnega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 1769/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo, ali ugotovitveni zahtevek za ničnost pogodbe pomeni zahtevo za vrnitev nepremičnine, kar vpliva na oceno vrednosti spornega predmeta in posledično na stvarno pristojnost.
VSM Sklep I Cp 820/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V predmetni zadevi je bila stroškovna obveznost odvisna od pravilno ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki je bila predmet delitve.
VSL Sklep I Cp 1768/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je po vložitvi tožbe poskušal naknadno spremeniti navedeno vrednost spornega predmeta z namenom doseči pristojnost okrožnega namesto okrajnega sodišča, kar je sodišče zavrnilo kot nedopustno.
VSL Sklep I Cp 1508/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji vrednosti spornega predmeta v zvezi z izpodbijanjem sklepov skupščine zadruge poudarilo, da mora biti ocena tožnika v razumnem razponu, sodišče pa ne sme arbitrarno določiti vrednosti, ki presega dejanski interes tožnika za uspeh v pravdi.
VSL Sklep I Cpg 386/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spornega predmeta v zapuščinski zadevi upravičeno preverilo realnost tožničine navedbe glede na podatke o nepremičninah.
VSL Sklep I Cp 2074/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je neuspešno poskušala znižati vrednost spornega predmeta z upoštevanjem učinkov pobotanja zahtevkov.
VSL Sklep I Cpg 67/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno uporabilo 44. člen ZPP, ker je kot vrednost spornega predmeta upoštevalo tožničino izjavo o pripravljenosti sprejeti denarni znesek, ki ni bila podana kot procesna izjava o nadomestni izpolnitvi v smislu 312. člena ZPP.
VSL Sklep II Cp 2146/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker so bile obresti uveljavljane kot postranska terjatev poleg glavnice, zato niso vplivale na preseganje praga za dovoljenost revizije.
VSRS Sklep II Ips 218/2018 — Vrhovno sodišče
-
Pri ugotavljanju vrednosti zemljišča je treba upoštevati njegovo dejansko namembnost in gradbeno primernost, saj lahko te okoliščine znatno odstopajo od splošnih podatkov GURS ali pogodbene cene sosednjih parcel.
VSL Sklep I Cp 1308/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje nima podlage za odločanje o korekciji vrednosti spornega predmeta po tretjem odstavku 44. člena ZPP, če ugovor tožene stranke glede vrednosti spora meri zgolj na višino stroškov pravdnega postopka in ne na samo stvarno pristojnost sodišča.
VSL Sklep I Cp 1129/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spornega predmeta upoštevalo dejansko stanje nepremičnine (sprememba namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče) v času vložitve tožbe, namesto vrednosti v času sklenitve dednega dogovora.
VSL Sklep II Cp 353/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranki sta v postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine po ZVETL izpodbijali vrednost spornega predmeta šele v pritožbi, čeprav je v postopku na prvi stopnji nista problematizirali.
VSL Sklep I Cp 2305/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri stroškov vrednost spornega predmeta pravilno določilo s seštevkom vseh vtoževanih denarnih terjatev iz naslova plač in povračil stroškov.
VDSS Sodba Pdp 549/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno štelo, da je predhodno določena vrednost spornega predmeta avtomatično zavezujoča za odmero sodne takse v kasnejši fazi postopka.
VSC Sklep III Cpg 218/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo, da lahko naknadno spreminja pristojnost na podlagi lastne ocene vrednosti spornega predmeta, ki odstopa od tožnikove navedbe.
VSL Sklep I Cp 2017/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se spor o neveljavnosti oporoke šteje za premoženjski spor, pri katerem je treba določiti vrednost spornega predmeta.
VSM Sklep I Cp 738/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica je v reviziji neuspešno poskušala spremeniti vrednost spornega predmeta, ki jo je navedla v tožbi, z namenom doseči dovoljenost revizije.
VSRS Sklep II Ips 215/2017 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je stranka neuspešno poskušala izpodbijati navedeno vrednost spornega predmeta s sklicevanjem na geodetsko oceno nepremičnin, namesto na vrednost, ki jo je sama navedla v tožbi.
VSRS Sklep II DoR 165/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je povečanje zahtevka za plačilo uporabnine med postopkom privedlo do spremembe vrednosti spornega predmeta nad pragom za stvarno pristojnost okrajnega sodišča.
VSL Sklep I Cp 831/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru zahtevka za izpraznitev in vrnitev predmeta leasinga je za določitev vrednosti spornega predmeta odločilna vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi oziroma zahtevi za izdajo izpraznitvenega naloga.
VSRS Sodba III Ips 88/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da vrednost spornega predmeta, ki jo je navedla tožeča stranka, ni bila predmet preizkusa s strani sodišča ali nasprotne stranke med postopkom.
VSK sklep Cpg 87/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je revizijo zavrglo v delu, ki se nanaša na nasprotno tožbo, ker vrednost spornega predmeta v tem delu ni dosegala revizijskega praga.
VSRS sodba in sklep II Ips 239/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je v sporu postavila več zahtevkov, vendar za nepremoženjske ni navedla vrednosti, zato je sodišče uspeh štelo le na podlagi denarnega zahtevka.
VSL sodba V Cpg 816/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri ugotavljanju prave vrednosti spornega predmeta, ki temelji na gospodarski dejavnosti (npr. koncesijska pogodba), je treba kot osnovo upoštevati razliko med prihodki in odhodki, ne zgolj bruto prihodke.
VSL sklep I Cpg 809/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je revizijo zavrglo v delu, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti, ker te predstavljajo postransko terjatev in ne vplivajo na izračun vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije.
VSRS sodba in sklep II Ips 192/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ne more naknadno znižati vrednosti spornega predmeta zgolj zaradi vpliva na odmero stroškov postopka, če je bila vrednost v tožbi že opredeljena in ni bila sporna z vidika stvarne pristojnosti ali revizije.
VDSS sklep Pdp 809/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tožbi na nedopustnost izvršbe, kjer je tožeča stranka že vpisana kot lastnica, je za določitev vrednosti spornega predmeta odločilna višina terjatve, ki se izterjuje, in ne ocenjena tržna vrednost nepremičnine.
VSL sklep II Cp 1962/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka v nasprotni tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta, kar je pogoj za njeno dovoljenost.
VSRS sodba in sklep II Ips 289/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da korekturna dolžnost sodišča ni potrebna, če tožbeni zahtevek ni povezan s kršitvijo pravic iz blagovnih znamk, zato ocenjevanje njihove tržne vrednosti ni utemeljeno.
VSL sklep V Cpg 544/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen ZPP · 180. člen, 2. odstavek ZPP · 188. člen ZPP · 188. člen, odstavek 1 ZPP · 188. člen, 3. odstavek ZPP · 44. člen ZPP · 44. člen, odstavek 3 ZST-1 · 1. člen ZST-1 · 1. člen, odstavek 3 ZST-1 · 30. člen ZST-1 · 30. člen, odstavek 3 ZST-1 · 31. člen ZST-1 · 31. člen, odstavek 1 -
Predlog za dopustitev revizije je bil zavržen, ker tožnik ni navedel samostojnih vrednosti spornega predmeta za vsakega od tožencev, kar je pogoj za presojo dovoljenosti revizije.
VSRS sklep II DoR 15/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo vrednost spornega predmeta za prvotoženca, ker je bila prvotno določena vrednost neskladna z dejanskim obsegom zahtevka, ki se je nanašal na odvzem premoženja nezakonitega izvora.
VSL sklep I Cpg 1704/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo prekluzijo glede možnosti spreminjanja vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari.
VSRS sklep II Ips 259/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno določilo vrednost spornega predmeta na podlagi vrednosti nepremičnine, čeprav je bil predmet spora razveza prodajne pogodbe in povrnitev plačanega davka.
VSL sklep I Cp 1760/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo predlog za dopustitev revizije, ker je stranka svojo pravico do revizije utemeljevala na očitnem pomotnem zapisu sodišča o vrednosti spornega predmeta.
VSRS sklep II DoR 95/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov nepravilno upoštevalo oceno izvršitelja namesto vrednosti, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
VSL sklep I Cp 846/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot vrednost spornega predmeta nepravilno upoštevalo seštevek vseh navedenih zneskov, čeprav je iz tožbenih navedb jasno izhajalo, da tožnik uveljavlja le enkratni bruto znesek razlike plače.
VDSS sklep Pdp 258/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri stroškov upoštevalo dejansko vtoževani denarni znesek za nadure, potem ko je tožnik prvotno opisni zahtevek opredelil po višini, in ne zneska, ki ga je tožnik pavšalno navedel v tožbi.
VDSS sklep Pdp 1669/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spornega predmeta pravilno upoštevalo navedbe toženca, saj je bila tožnikova ocena očitno prenizka, kar je vplivalo na vprašanje stvarne pristojnosti.
VSL sklep I Cp 2750/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus tožene stranke, da bi se po umiku tožbe vrednost spornega predmeta določala na podlagi vsebinskega preverjanja zahtevkov, ki so bili predmet umika.
VDSS sklep Pdp 1005/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša določitev vrednosti spornega predmeta s sklepom sodišča ne more sanirati pomanjkljivosti za presojo dovoljenosti revizije, če je bila vrednost predhodno določena v nasprotju s prekluzivnim rokom.
VSRS sklep II Ips 121/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da ni dolžno izdati posebnega sklepa o vrednosti spornega predmeta, če se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev.
VDSS sklep Pdp 888/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati višjih stroškov postopka šele v pritožbi, če jih ni pravočasno in opredeljeno priglasila ob umiku tožbe.
VDSS sklep Pdp 1297/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da vrednost spornega predmeta ni zgolj stvar proste presoje tožeče stranke, temveč mora odražati dejansko vrednost zahtevka.
VDSS sklep Pdp 905/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi ne zavezuje sodišča pri odmeri stroškov, če ta vrednost ne odraža dejanskega zneska vtoževanih dajatev.
VDSS sklep Pdp 587/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru vrednost spornega predmeta določilo kot seštevek vtoževanih razlik v plači za obdobje, za katerega je bila pravica do razlike priznana po posebnem zakonu (ZNIRPJU).
VDSS sklep Pdp 1141/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni pravočasno navedla vrednosti spornega predmeta za podrejeni zahtevek, zato je sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.
VSRS sklep II DoR 206/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo, da se vrednost spornega predmeta ne more določati glede na bodoče učinke ugodilne sodbe v zapuščinskem postopku, temveč le na podlagi vrednosti premoženja, ki je neposreden predmet tožbenega zahtevka.
VSC sklep Cp 382/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 44. člen -
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo pravilnost ocene vrednosti spora pri tožbi na nedopustnost izvršbe, kjer je tožnik ocenil vrednost spora na 5.000,00 EUR, sodišče pa jo je korigiralo na podlagi dejanske vrednosti nepremičnine.
VSL sklep II Cp 1699/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi obresti niso bile uveljavljane kot glavni zahtevek, zato se niso štele v vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 230/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo, da pri kumulaciji zahtevkov z različnimi sosporniki ni mogoče avtomatsko uporabiti skupne vrednosti spornega predmeta za obračun stroškov.
VSL sodba in sklep I Cp 961/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da procesnih obresti ni mogoče šteti v vrednost spornega predmeta za namene dovoljenosti revizije, če se te uveljavljajo kot postranska terjatev.
Sklep II DoR 86/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni dolžno posegati v označeno vrednost spora, če je tožeča stranka že sama navedla vrednost, ki v vsakem primeru zagotavlja pristojnost okrožnega sodišča in dovoljenost revizije.
VSL sklep I Cp 789/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno intervenirati pri navedbi vrednosti spornega predmeta, če napačna navedba ne posega v vprašanja stvarne pristojnosti ali dovoljenosti revizije.
VSL sklep I Cpg 585/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka bi bila do povrnitve stroškov pritožbenega postopka upravičena le, če bi višino pravdnih stroškov, ki jih je izpodbijala, vključila v vrednost spornega predmeta.
VSL sodba I Cpg 1406/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče zavrnilo tožnikovo metodo izračuna vrednosti, ki je temeljila na neto vrednosti (aktiva minus pasiva) in zgolj na razliki med deleži, ter potrdilo, da se za določitev stvarne pristojnosti upošteva bruto vrednost spornega premoženja.
VSL sklep I Cp 2396/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila vrednost spornega predmeta opredeljena le za primarni zahtevek, ne pa tudi za podredne zahtevke, zaradi česar je bil predlog za dopustitev revizije zavržen.
VSRS sklep II DoR 266/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno uporabilo izvedensko ocenjeno vrednost nepremičnine kot podlago za odmero stroškov namesto vrednosti, ki jo je predlagateljica navedla v začetnem predlogu.
VSL sklep I Cp 1617/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je za odmero sodne takse uporabilo vrednost spornega predmeta, ki jo je predhodno ugotovilo s sklepom, namesto vrednosti, ki jo je tožeča stranka prvotno navedla v tožbi.
VSL sklep II Cp 1759/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 44. člen -
Pri zahtevku na sklenitev kupoprodajne pogodbe po določbah SZ je vrednost spornega predmeta treba določiti na podlagi v zakonu določenih parametrov za izračun cene, ne pa na podlagi tržne vrednosti nepremičnine.
VSL sklep I Cp 1546/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da je pri določanju vrednosti spornega predmeta treba izhajati iz tožbenih trditev o obsegu premoženja, ne pa avtomatično iz celotne vrednosti nepremičnin.
VSL sklep II Cp 1501/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo pravilnost odmere sodne takse za revizijo glede na vrednost glavnega zahtevka.
VSC sodba Cp 52/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spora v ugotovitveni tožbi na nepremičnini utemeljeno uporabilo izvedensko mnenje, ki je ovrednotilo nepremičnino na podlagi tržnih pristopov, namesto zgolj subjektivne ocene tožeče stranke.
VSL sklep I Cp 796/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče kot vrednost spornega predmeta pravilno upoštevalo bruto znesek razlike v plači, zato je bil predlog za določitev vrednosti predmeta spora zavrnjen kot neutemeljen.
VDSS sklep Pdp 171/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji stvarne pristojnosti napačno enačilo ekonomsko vrednost nepremičnine z vrednostjo spornega predmeta v postopku izpraznitve nepremičnine, ki jo tožena stranka uporablja brez pravne podlage.
VSL sklep II Cp 1102/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno zahtevalo ovrednotenje tožbenega zahtevka v višini vrednosti stanovanja, čeprav je tožnica zahtevala le pravico do uporabe, ne pa lastninske pravice.
VSL sklep I Cp 3173/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost spornega predmeta ni bila ustrezno opredeljena v skladu s procesnimi pravili, kar je vplivalo na presojo o dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 782/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odločilna navedba tožeče stranke o vrednosti 21.000,00 EUR, ki je presegla mejni znesek za pristojnost okrajnega sodišča, določen v 32. členu ZPP.
Sklep I R 137/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, ker ta ni samostojno izpodbojen, temveč se lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
VSL sklep I Cpg 453/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora preveriti vrednost spornega predmeta, kadar je že na prvi pogled očitno, da je navedena vrednost prenizka glede na naravo zahtevka (v konkretnem primeru izplačilo več dodatkov k plači).
VDSS sklep Pdp 638/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče vrednost spornega predmeta pri tožbi za ugotovitev neveljavnosti oporoke določilo na podlagi ocenjene vrednosti zapustnikovega premoženja, s katerim je bilo razpolagano z oporoko.
VSL sklep I Cp 2992/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Revizija je bila v delu glede odškodnine za mobbing zavržena, ker posamezni zahtevek ni dosegal revizijskega praga, čeprav je bila skupna vrednost spornega predmeta višja.
Sklep VIII Ips 167/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker posamezni tožbeni zahtevki niso dosegali revizijskega praga, pri čemer se je osredotočilo na pravila o seštevanju vrednosti spornega predmeta pri sosporništvu.
Sklep II Ips 314/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje ni pozvalo tožeče stranke k opredelitvi vrednosti spora za posamezne zahtevke, kar je onemogočilo pravilno odmero pravdnih stroškov.
VSL sklep I Cpg 965/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je sodišče pri odmeri stroškov vezano na vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, pri čemer se vrednosti več zahtevkov v isti tožbi seštevajo.
VSC sklep Cp 84/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Revizija v zvezi z zahtevkom za plačilo zamudnih obresti je bila zavržena, ker obresti kot postranska terjatev niso dosegle praga za dovoljenost revizije.
Sodba in sklep VIII Ips 92/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek, zaradi česar revizija v tem delu ni bila dovoljena.
Sklep in sodba III Ips 185/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za ponovno določitev vrednosti spornega predmeta, ker je bila ta že pravnomočno določena.
VSL sklep I Cp 4431/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo, da pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe tako, da bi razsojalo o zahtevku, ki presega vrednostno mejo pristojnosti sodišča, določeno na podlagi navedb v tožbi.
Sodba II Ips 1023/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri stroškov postopka kot vrednost spornega predmeta upoštevalo neto zneske zahtevkov za plačilo nadurnega dela in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 1256/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je tožba v delu, kjer tožeča stranka uveljavlja več zahtevkov zoper različne tožence, popolna šele z navedbo diferencirane vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca posebej.
VSL sklep II Cp 3110/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ugovor zoper vrednost spornega predmeta v pritožbi prepozen, saj mora biti podan najkasneje do začetka prvega naroka za glavno obravnavo.
VSL sodba III Cp 2960/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pravilno upoštevalo prodajno ceno iz kupoprodajnih pogodb, katerih ničnost je tožnik uveljavljal, saj je bila tožnikova ocena očitno prenizka.
VSL sklep II Cp 4055/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo predlog za dopustitev revizije, ker vrednost glavnega zahtevka ni dosegla zakonskega praga, pri čemer valorizacijskih obresti ni štelo kot del glavnice.
Sklep II DoR 79/2010 — Vrhovno sodišče
-
Vrednost spora mora odražati ekonomski interes tožnika, ki se v primeru več nepremičnin v eni pogodbi omeji na nepremičnino, ki jo tožnik želi kupiti.
VSL sklep I Cp 2/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dopustitev revizije glede vprašanja teka zakonskih zamudnih obresti, ker gre za postransko terjatev, ki ne vpliva na vrednost spornega predmeta.
Sklep VIII DoR 1/2010-3 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da imajo obresti značaj postranske terjatve tudi v primerih, ko so v prejšnjem postopku predstavljale del škode, če se v novi pravdi uveljavljajo poleg glavnice.
Sklep II DoR 34/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni opredelila v denarnem znesku, temveč v točkah, kar onemogoča presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 48/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila revizija zavržena, ker je tožeča stranka vrednost spornega predmeta v tožbi opredelila v točkah namesto v denarni enoti, s čimer ni izkazala preseganja mejnega zneska za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 310/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka v tožbi ni opredelila vrednosti spornega predmeta, temveč je to storila šele po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, zaradi česar je bila revizija zavržena kot nedovoljena.
Sklep II Ips 886/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo ugovor tožencev o prenizki navedeni vrednosti spornega predmeta, ker navedena vrednost ni bila očitno napačna.
VSL sodba I Cp 2276/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče višje stopnje pri presoji stvarne pristojnosti ne posega v določitev vrednosti spornega predmeta, če se je prvostopenjsko sodišče o njej prepričalo na primeren način in je bila korekcija opravljena pravočasno.
VSL sklep R 490/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je drobljenje vrednosti spora med postopkom nedopustno, če ima zahtevek isto dejansko in pravno podlago.
VSL sklep I Cp 1534/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zahtevek za plačilo pogodbene kazni opredelilo kot postransko terjatev, ki se ne všteva v vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 107/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker je tožeča stranka kot predmet revizijskega spora uveljavljala le zamudne obresti, ki so bile v postopku postavljene poleg glavnice in zato nimajo vrednosti spornega predmeta.
Sklep III Ips 58/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo nasprotno tožbo, ker toženec ni jasno in določno opredelil vrednosti spornega predmeta, temveč se je le pavšalno skliceval na navedbe v odgovoru na tožbo.
VSL sklep I Cp 1700/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da kapitalizirane obresti ne vplivajo na določitev vrednosti spornega predmeta, saj se uveljavljajo kot postranska terjatev k glavnici.
Sklep III Ips 194/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da navedba vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke ni bila nerealna, zato ugovor tožene stranke ni bil utemeljen.
VSL sodba I Cp 366/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji dopustnosti obnove postopka v gospodarskem sporu majhne vrednosti izključilo obresti iz izračuna vrednosti spornega predmeta.
VSL sklep I Cpg 1036/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je v tožbi vrednost spornega predmeta označil le v točkah, kar je sodišče štelo za pomanjkljivost, ki preprečuje vsebinsko obravnavo revizije.
Sklep II Ips 712/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker stranka ni mogla naknadno spremeniti vrednosti spornega predmeta pri nespremenjenem tožbenem zahtevku.
Sklep II Ips 963/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vrednost spornega predmeta določena na podlagi zneska uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti, ker so bile te uveljavljane kot glavni zahtevek.
Sklep Dsp 85/2008 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče pri presoji dovoljenosti revizije ni vezano na sklep prvostopenjskega sodišča o vrednosti spornega predmeta, če oceni, da je bil ta izdan nezakonito ali prepozno.
Sklep II Ips 13/2007 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, kjer vrednost posameznega zahtevka ni dosegala revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 643/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila revizija zavržena v delu, kjer seštevek posameznih zahtevkov ni dosegal revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 613/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi kršilo postopek, ker se je izreklo za stvarno nepristojno brez predhodnega formalnega sklepa o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, ki bi temeljil na tožnikovi oceni interesa.
VSK sklep Cp 1110/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo revizijo kot nedovoljeno, ker tožniki niso utemeljeno spremenili vrednosti spornega predmeta po opravljenem prvem naroku.
Sklep II Ips 167/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri zahtevkih z različno pravno in dejansko podlago ni mogoče seštevati vrednosti zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe za namene določanja pristojnosti ali revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 249/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da revizija zoper obrestni del zahtevka in izrek o stroških postopka v konkretni zadevi ni dovoljena.
Sklep VIII Ips 292/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi reviziji nista bili dovoljeni, ker tožnik premoženjskega zahtevka ni opredelil v denarnem znesku in ni navedel vrednosti spornega predmeta, česar ni storila niti tožena stranka.
Sklep VIII Ips 379/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru revizija ni bila dovoljena, ker tožeča stranka pri nedenarnem zahtevku za vzpostavitev v prejšnje stanje ni navedla vrednosti spornega predmeta, vtoževani denarni znesek pa ni dosegal revizijskega praga.
Sklep II Ips 822/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je tožeča stranka vrednost nedenarnega zahtevka prvič navedla šele v reviziji, kar je bilo prepozno.
Sklep II Ips 587/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje kasnejše navedbe spremenjene vrednosti spornega predmeta, saj je za presojo revizijskega praga odločilna vrednost, navedena ob vložitvi tožbe.
Sklep II Ips 186/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da sporazumna določitev višje vrednosti spora na tretjem naroku za glavno obravnavo, po izvedbi vseh dokazov, ne more vplivati na dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 228/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da izračunane zamudne obresti od zneska, ki ga je tožena stranka že plačala pred pravdo, predstavljajo glavni zahtevek in ne stransko terjatev, kar vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta.
VSK sklep I Cpg 58/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da naknadna kontrola vrednosti spornega predmeta, opravljena z zamudo, ne more spremeniti procesnega položaja strank glede dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 904/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do ugovora zoper navedeno vrednost spornega predmeta tudi tožencu na podlagi 22. člena Ustave RS, čeprav ZPP te pravice izrecno ne ureja.
VSL sklep II Cp 169/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da spremenjene valutne razmere same po sebi ne upravičujejo naknadne spremembe ocene vrednosti spornega predmeta, če ni izpolnjen procesni pogoj za spremembo na prvem naroku.
Sklep II Ips 345/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo argument, da bi morala biti vrednost spornega predmeta v tožbi enaka vrednosti zahtevka v nasprotni tožbi.
VSK sklep I Cpg 261/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker je tožnica vrednost spora spremenila šele v reviziji, ne da bi pri tem spremenila tudi tožbeni zahtevek.
Sklep II Ips 140/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o stvarni nepristojnosti, ker je tožeča stranka poskušala spremeniti vrednost spornega predmeta šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ko je bilo obravnavanje glavne stvari že v teku.
VSM sklep I Cp 2103/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zakonske zamudne obresti od mesečno zapadlih razlik plač predstavljajo postransko terjatev, ki se ne všteva v vrednost spornega predmeta za presojo dovoljenosti revizije.
Sklep VIII Ips 162/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker tožnik po vložitvi tožbe ni mogel naknadno zvišati vrednosti spornega predmeta z namenom doseganja revizijskega praga.
Sklep II Ips 190/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevka za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, čeprav izvirata iz istega historičnega dogodka, nimata iste dejanske in pravne podlage.
VSC sklep Cp 523/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot prenizko ocenilo vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi za razvezo kupoprodajnih pogodb, saj je ta vrednost izrazito odstopala od realne tržne vrednosti nepremičnin.
VSK sklep I Cp 325/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker stranka po spremembi tožbe ni navedla vrednosti nedenarnega zahtevka, sodišče pa je štelo, da gre za premoženjski spor.
-
Sodišče je dolžno poseči v navedeno vrednost spornega predmeta, kadar ta očitno odstopa od realnih vrednosti nepremičnin, ki so predmet razveze kupoprodajnih pogodb.
VSK sklep I Cp 1122/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno vključilo pogodbeno kazen v vrednost spornega predmeta, kar je vplivalo na nepravilno odmero sodne takse.
VSK sklep I Cp 347/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je stranka vrednost spornega predmeta ocenila v odvetniških točkah namesto v tolarjih, kar je onemogočilo presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 670/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker je tožnik vrednost nedenarnega zahtevka označil le v točkah po odvetniški tarifi, s čimer ni izkazal izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije.
Sodba in sklep II Ips 401/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravilo o upoštevanju enoletne najemnine iz 42. člena ZPP ne uporablja za zahtevke na vrnitev nepremičnine v posest, temveč le za spore o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja.
VSK sklep I Cp 457/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je revizijo zoper odločitev o stroških zavrglo, ker stroški postopka ne predstavljajo glavnega zahtevka za presojo dovoljenosti revizije.
Sodba in sklep II Ips 349/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje zvišane ocene vrednosti spora, ker je bila ta utemeljena zgolj s spremembo vrednosti denarja.
Sklep II Ips 485/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo zaradi nenavedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, čeprav je bil denarni znesek terjatve do zapuščine v tožbi že jasno opredeljen.
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnici nista diferencirano navedli vrednosti spornega predmeta za vsakega od tožencev posebej, temveč sta navedli le skupno vrednost za vse zahtevke.
Sklep II IPs 658/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka v rednem postopku ni ocenila vrednosti nedenarnega zahtevka, zato je bila njena naknadna opredelitev v reviziji šteta za prepozno, kar je privedlo do zavrženja revizije.
Sklep II Ips 561/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da opustitev predhodne določitve vrednosti spornega predmeta pri "opisnem" tožbenem zahtevku ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka.
VDS sklep Pdp 1524/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker stranka v revizijskem postopku ni mogla naknadno spremeniti vrednosti spornega predmeta, ki je bila navedena ob vložitvi tožbe, zgolj zaradi rasti cen nepremičnin in inflacije.
Sklep II Ips 204/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla v denarni enoti, temveč v točkah.
Sodba in sklep II Ips 604/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da pravica toženca do ugovora zoper vrednost spornega predmeta izhaja iz ustavnega načela enakega varstva pravic, tudi če ZPP izrecno ne ureja postopka za takšno toženčevo zahtevo.
Sodba II Ips 344/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ob spremembi tožbe ni opredelil vrednosti podrejenega nedenarnega zahtevka, zaradi česar ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije.
Sodba in sklep II Ips 79/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sprememba vrednosti zaradi gibanja valutnih tečajev po vložitvi tožbe ne vpliva na procesno oceno dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 545/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnika vrednosti spora nista navedla v tožbi, kasnejša navedba na naroku pa ni bila pravno upoštevna.
Sklep II Ips 513/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker vrednost glavnega zahtevka brez prištetih zamudnih obresti ni dosegla zakonsko določenega praga za dovoljenost revizije.
VDS sklep Pdp 1102/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Revizija je bila zavržena, ker stranka ni pravočasno opredelila vrednosti spornega predmeta, kar je procesna predpostavka za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.
Sklep II Ips 475/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi preverilo vrednost spornega predmeta zaradi vprašanja stvarne pristojnosti, potem ko je tožeča stranka navedla vrednost, ki je odstopala od dejanske vrednosti nepremičninskega deleža.
VSC sklep Cp 1317/2002 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker je kot izhodišče za presojo dovoljenosti revizije upoštevalo vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Sklep II Ips 320/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotavljalo pravo vrednost nepremičnine, ki je bila v nepravdnem postopku predmet delitve, za potrebe pravilne odmere sodne takse.
VSK sklep I Cp 1134/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker toženec ni izrecno prerekal vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, temveč je zgolj pavšalno prerekal vse tožbene navedbe.
Sklep II Ips 444/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je s kapitalizacijo obresti le-te uveljavljala kot del glavnega zahtevka, kar je vplivalo na določitev stvarne pristojnosti sodišča.
VSL sklep R 74/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru revizija ni bila dovoljena, ker tožeča stranka v tožbi ni navedla denarnega zneska vrednosti spornega predmeta, temveč ga je opredelila le s točkami.
Sklep II Ips 528/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru revizija ni bila dovoljena, ker tožeča stranka ni pravilno ocenila vrednosti spornega predmeta, temveč jo je izrazila v točkah po taksni tarifi, čemur tožena stranka ni ugovarjala.
Sklep II Ips 278/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri nedenarnih in denarnih zahtevkih v nasprotni tožbi vrednosti ne seštevajo, če stranka ne opredeli vrednosti za vsak zahtevek posebej, in da zahtevka za uporabnino ni mogoče enačiti z najemnino po 219. členu ZOR.
VSL sklep I Cp 675/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče prve stopnje pa je kljub tej pomanjkljivosti začelo z obravnavanjem glavne stvari.
Sklep II Ips 343/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila podlaga za odmero stroškov kapitalizirana vrednost obrestnega zahtevka, saj je pravda po ugovoru dolžnika tekla izključno glede tega zahtevka.
VSL sklep I Cpg 890/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V izvršilnem postopku se določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta uporabljajo smiselno na podlagi 15. člena ZIZ.
VSL sklep II Cpg 7/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravilo o upoštevanju zgolj glavnega zahtevka za določitev vrednosti spornega predmeta smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku prek 15. člena ZIZ.
VSL sklep II Cpg 13/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno preveriti pravilnost navedene vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti, kadar obstaja očitno nesorazmerje med navedeno vrednostjo in tožbenimi navedbami o vrednosti pogodb, ki so predmet zahtevka.
VSL sklep II Cp 1706/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se zamudne obresti, izračunane za čas do vložitve tožbe, ne štejejo v vrednost spornega predmeta, saj ohranijo naravo postranske terjatve.
VSK sklep I Cp 189/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožeča stranka, ki v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta in ni odpravila nepopolnosti vloge, ne more uspešno izpodbijati odmere stroškov, če je sodišče vrednost določilo skladno z določili zakona o sodnih taksah.
VSK sklep I Cpg 80/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tem primeru ugotovilo, da je bila sprememba vrednosti spornega predmeta s strani tožeče stranke podana prepozno, šele na petem naroku za glavno obravnavo, zato je bila neupoštevna za presojo stvarne pristojnosti.
VSL sklep R 9/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru preizkušalo vrednost spornega predmeta v zvezi z zahtevkom za izdajo pisnega soglasja k odsvojitvi solastniškega deleža na nepremičnini.
VSL sklep I Cp 617/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je domet 10. točke 48.a člena ZLPP omejen na primere oškodovanja družbene lastnine zaradi neustreznega ovrednotenja kapitala.
VSL sodba I Cpg 713/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Revizija je bila zavržena, ker stranki v tožbi oziroma nasprotni tožbi nista ocenili vrednosti spornega predmeta in te pomanjkljivosti nista odpravili niti v postopku pred sodiščem.
Sklep II Ips 261/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik pri spremembi tožbe, s katero postavi nov ali spremenjen zahtevek, ponovno navesti vrednost spornega predmeta, če želi ohraniti možnost revizijskega preizkusa.
Sklep II Ips 284/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri stroškov izvršitelja zavrnilo stališče, da se za vrednost terjatve pri odmeri nagrade upoštevajo tudi stranske terjatve, in vztrajalo pri uporabi merila glavnega zahtevka po 39. členu ZPP.
VSL sklep III Cp 1865/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poseglo v tožnikovo opredelitev vrednosti spornega predmeta, kar je vplivalo na odločitev o stvarni pristojnosti sodišča.
VSK sklep Cp 834/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je upravičeno naknadno ugotovilo dejansko vrednost solastnega premoženja za potrebe odmere sodne takse, čeprav je stranka vrednost označila z zamudo in sodišče na prvem naroku ni podalo pripomb.
VSL sklep II Cp 1067/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker je bila sporna le odločitev o zamudnih obrestih, katerih vrednost ni dosegala revizijskega praga, saj se obresti obravnavajo kot denarna terjatev, določljiva z zneskom.
Sklep II Ips 128/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, čeprav je bila ta nujna za presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 483/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vrednosti denarnega zahtevka na plačilo uporabnine ni mogoče prišteti k vrednosti stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev deleža na skupnem premoženju.
Sodba in sklep II Ips 497/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila kot vrednost spornega predmeta upoštevana tožnikova ocena v tožbi, čeprav je bila ta nižja od zneska, navedenega kot kupnina v tožbenem zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe.
Sklep II Ips 82/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec ne more uspešno izpodbijati dovoljenosti revizije na podlagi vrednosti spornega predmeta, če v prejšnjih fazah postopka ni ugovarjal tožnikovi oceni vrednosti.
Sklep II Ips 26/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nedopustno ocenilo navedbo vrednosti spornega predmeta v točkah, ker ni bilo mogoče ugotoviti njihove denarne vrednosti.
Sklep II Ips 93/98 — Vrhovno sodišče
-
Stranka je vrednost spornega predmeta napačno označila s 5.000 točkami namesto z denarnim zneskom, kar je privedlo do zavrženja revizije zaradi nedovoljenosti.
Sklep II Ips 224/97 — Vrhovno sodišče
-
Vrednost spornega predmeta je ključna za dovoljenost revizije; v primeru spremembe tožbe iz denarnega v nedenarni zahtevek mora tožnik vrednost navesti, sicer sodišče ne more preizkusiti revizijskega praga.
Sklep II Ips 477/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker sta bila tako poziv sodišča k opredelitvi VSP kot tudi sama navedba stranke podana šele po začetku obravnavanja glavne stvari, kar pomeni prekluzijo teh procesnih dejanj.
Sklep II Ips 27/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je nepravilno določilo stroške na podlagi vrednosti spora, ki je bila v tožbi nejasno opredeljena, ne da bi sodišče tožnika pozvalo k pojasnilu ali vrednost določilo s sklepom.
VSM sklep Cpg 491/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka je v tožbi vrednost spornega predmeta navedla v točkah, zaradi česar revizija ni bila dovoljena, saj ni bilo mogoče preveriti izpolnjenosti pogoja vrednostnega praga za revizijo.
Sklep II Ips 282/95 — Vrhovno sodišče
-
Nasprotna tožnika v nasprotnem tožbenem zahtevku nista navedla vrednosti spornega predmeta, zaradi česar je bila revizija v tem delu zavržena.
Sodba in sklep II Ips 463/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi zavrglo revizijo, ker vrednost spornega predmeta ni bila ustrezno izkazana v denarni valuti.
Sodba II Ips 449/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedla 3.000 točk, kar je sodišče štelo za nenavedbo vrednosti v denarni enoti, zaradi česar je bila revizija zavržena kot nedovoljena.
Sklep II Ips 291/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta napačno označila v točkah namesto v denarnem znesku, zaradi česar revizija ni bila dovoljena.
Sklep II Ips 528/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru samo opredelilo vrednost spornega predmeta v znesku, ker je tožeča stranka vrednost sprva napačno označila le v točkah, tožena stranka pa znesku do začetka obravnavanja ni ugovarjala.
Sklep II Ips 399/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določanju vrednosti spornega predmeta za terjatev v tuji valuti (ATS) uporabilo tolarsko protivrednost v času vložitve tožbe.
VSL sodba I Cp 1245/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da se v vrednost spornega predmeta za namene določitve spora majhne vrednosti štejejo tudi natekle zamudne obresti od glavnice.
Sodba III Ips 61/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo prekluzivni rok za izpodbijanje vrednosti spornega predmeta, po izteku katerega stranke ne morejo več spreminjati navedene vrednosti v tožbi.
Sklep III Ips 45/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je neutemeljeno ustavilo postopek, ker je štelo tožbo za umaknjeno, čeprav je bila vrednost spornega predmeta določljiva iz tožbenega zahtevka, postavljenega v tolarski protivrednosti tuje valute.
VSL sklep Cpg 704/93 — Višje sodišče v Ljubljani