vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov
Sentenca
Pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije se v primeru kumulacije več tožbenih zahtevkov med istima strankama vrednosti zahtevkov seštevajo le, če se vsi opirajo na isto dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). Če imajo zahtevki različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek posebej. Pri tem se upošteva le vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se postranske terjatve, kot so obresti in pravdni stroški, ne vštevajo (39. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da pri zahtevkih iz kreditnih pogodb v CHF, kjer sta ugotovitveni in dajatveni zahtevek v razmerju prejudicialnosti, tožnikoma ni bilo treba ločeno opredeliti vrednosti obeh zahtevkov.
VSL Sklep III Cp 854/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 105.a člen ZPP · 314. člen ZPP · 314. člen, odstavek 1 ZST-1 · 10. člen ZST-1 · 10. člen, odstavek 6 ZST-1 · 19. člen ZST-1 · 19. člen, odstavek 1 ZST-1 · 34.a člen ZST-1 · 34.a člen, odstavek 1 ZST-1 · 34.a člen, odstavek 3 ZST-1 · 34.a člen, odstavek 4 ZST-1 · 5. člen ZST-1 · 5. člen, odstavek 1 ZST-1 · 5. člen, odstavek 1, točka 1 ZST-1 · v pravni podlagi ni navedenega št. člena -
Sodišče je poudarilo, da je pri sočasni uveljavitvi denarnega zahtevka, zahtevka za ugotovitev ničnosti in izbrisne tožbe treba diferencirati vrednost vsakega posameznega zahtevka, saj ti niso v celoti konzumirani zgolj v vrednosti kreditne pogodbe.
VSL Sklep I Cp 347/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru razveljavilo plačilni nalog, ker je ugotovilo, da pri eventualni kumulaciji zahtevkov ni mogoče seštevati vrednosti vseh zahtevkov za odmero sodne takse.
VSL sklep I Cp 2507/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje nediferencirane vrednosti spornega predmeta, ki jo je stranka navedla v tožbi kljub objektivni in subjektivni kumulaciji zahtevkov.
Sklep II Ips 204/2011 — Vrhovno sodišče
-
Zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode imata različno dejansko in pravno podlago, zato se njuni vrednosti pri presoji dovoljenosti revizije ne seštevata.
Sklep II Ips 821/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sta bila zahtevka za premoženjsko in nepremoženjsko škodo obravnavana ločeno, saj imata različno dejansko in pravno podlago.
Sodba in sklep II Ips 636/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka pri eventuelni kumulaciji zahtevkov ni ustrezno opredelila vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sklep II Ips 1034/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je navedla le nediferencirano skupno vrednost spornega predmeta, namesto da bi opredelila vrednost za vsak zahtevek posebej, s čimer ni izkazala pogojev za dopustitev revizije.
Sklep II DoR 421/2011 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena, ker tožnik ob naknadni kumulaciji zahtevkov ni ocenil vrednosti novega zahtevka, čeprav ga je sodišče na to opozorilo.
Sklep II Ips 89/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta, ki se je štela le za primarni zahtevek, kar je vplivalo na zavrženje revizije glede podrejenega zahtevka.
Sodba in sklep II Ips 337/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru toženci niso pojasnili, ali so tožniki ob spremembi tožbe podali oceno vrednosti podrejenega zahtevka, zato se je štelo, da vrednost spornega predmeta ni bila ustrezno ocenjena.
Sklep II DoR 477/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni pravilno navedla vrednosti spornega predmeta za vsak zahtevek posebej v primeru več toženih strank, ki so navadni sosporniki, kar je onemogočilo presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 168/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nediferencirana navedba skupne vrednosti pri kumulaciji nedenarnih zahtevkov povzroči, da nobena od strank nima pravice do revizije.
Sklep II Ips 455/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, kjer vrednost zahtevka za premoženjsko škodo ni dosegala zakonsko predpisanega praga za dovoljenost.
Sodba in sklep II Ips 797/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnica pri uveljavljanju več zahtevkov zoper dve toženki, ki nista bili enotni sospornici, ni navedla vrednosti spornega predmeta za vsak zahtevek posebej.
Sklep II Ips 913/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka ni pravilno opredelila vrednosti spornega predmeta glede na več uveljavljanih zahtevkov zoper različne tožence, zaradi česar ni bilo mogoče potrditi izpolnjevanja revizijskega praga.
Sklep II Ips 395/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi tožnika nista navedla diferencirane vrednosti spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, kar je onemogočilo preizkus dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 110/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka pri kumulaciji štirih nedenarnih zahtevkov ni ustrezno opredelila vrednosti spornega predmeta za vsakega posebej.
Sklep II Ips 121/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila revizija zavržena, ker je tožnica za dva nedenarna zahtevka z različno podlago navedla le enotno, nediferencirano vrednost spornega predmeta.
Sklep II Ips 274/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dovoljenosti revizije ločilo med zahtevki za ugotovitev deležev na nepremičnini in obligacijskimi denarnimi zahtevki, saj temeljijo na različnih pravnih podlagah.
Sodba in sklep II Ips 93/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru se zneski odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo obravnavajo kot samostojni zahtevki, zato se njihove vrednosti za presojo dovoljenosti revizije ne seštevajo.
Sklep II Ips 832/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker tožnika pri kumulaciji nedenarnih zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago nista ločeno opredelila vrednosti posameznih zahtevkov.
Sklep II Ips 575/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neopredelitev vrednosti za vsak zahtevek posebej pri kumulaciji zahtevkov z različno podlago onemogoča preizkus dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 537/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker posamezni zahtevki iz naslova različnih posojil niso dosegali revizijskega praga, njihovo seštevanje pa zaradi različne pravne podlage ni bilo dopustno.
Sklep II Ips 317/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožniki niso navedli diferenciranih vrednosti za več nedenarnih zahtevkov z različno pravno podlago, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti, ali je revizija dovoljena.
Sklep II Ips 571/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo, ker tožnika pri uveljavljanju več različnih nedenarnih zahtevkov nista navedla vrednosti spornega predmeta za vsakega posebej, kar je onemogočilo ugotovitev izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 105/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnica ni opredelila vrednosti posameznih denarnih zahtevkov, ki so temeljili na različnih škodnih dogodkih in različnih pravnih podlagah.
Sklep II Ips 816/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za regresne zahtevke Jamstvenega in preživninskega sklada RS do delavcev stečajnega dolžnika, kjer se je vrednost spornega predmeta presojala po posameznem izplačilu vsakemu delavcu posebej.
Sodba III Ips 13/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v postopku uveljavljal tri različne zahtevke (neveljavnost oporoke, neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dedna nevrednost), vendar za nobenega ni navedel vrednosti spornega predmeta, kar je onemogočilo presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 45/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dovoljenosti revizije uporabilo pravilo o seštevku vrednosti zahtevkov, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka.
Sodba in sklep II Ips 526/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri zavrženju revizije upoštevalo vrednost posameznih zahtevkov za stroške protesta in prevoda, saj so bili uveljavljeni kot samostojni zahtevki.
Sodba in sklep II Ips 305/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo glede gmotne škode zavrglo zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, ki ni dosegala revizijskega praga.
Sodba II Ips 147/2003 — Vrhovno sodišče
-
Zahtevka za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi neupravičenega pripora imata različno dejansko in pravno podlago, zato se njuni vrednosti za presojo dovoljenosti revizije ne seštevata.
Sodba in sklep II Ips 338/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri stroškov v delovnem sporu z več tožniki vzpostavilo pravilo o uporabi povprečne vrednosti zahtevkov za namene odmere odvetniške nagrade.
VDSS sklep Pdp 1097/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru pri kumulaciji ugotovitvenega zahtevka o razdrtju pogodbe in dajatvenega zahtevka za plačilo najemnine štelo, da imata zahtevka različno dejansko in pravno podlago, zato se vrednosti nista seštevali.
Sklep II Ips 9/2001 — Vrhovno sodišče