vrednost spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku
Sentenca
Pri nedenarnih zahtevkih je tožeča stranka dolžna v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, saj ta predstavlja bistven element za presojo dovoljenosti revizije. Če tožeča stranka vrednosti ne navede, revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrže kot nedovoljeno, ker ni mogoče preizkusiti izpolnjenosti pogojev za njeno vložitev (41. člen, 377. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
V konkretni zadevi je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka ob spremembi tožbe ni ustrezno opredelila vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek, ki je postal primarni.
VSRS Sklep II Ips 41/2019 — Vrhovno sodišče
-
Tožba na ugotovitev neobstoja terjatve drugega upnika v stečajnem postopku predstavlja nedenarni zahtevek, saj tožeča stranka ne zahteva plačila zneska, temveč uveljavlja pravni interes za povečanje možnosti poplačila v stečajnem postopku.
VSM Sklep I Cpg 130/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri nedenarnem zahtevku upravičeno preverilo vrednost spornega predmeta in se zaradi preseganja praga za stvarno pristojnost okrajnega sodišča izreklo za stvarno nepristojno.
VSL Sklep I Cp 514/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil predlog za dopustitev revizije zavržen, ker predlagatelj v postopku ni navedel vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek.
VSRS Sklep II DoR 309/2017 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče pojasnilo, da paulijanska tožba (actio pauliana) predstavlja nedenarni zahtevek, saj se z njo ne zahteva plačilo denarne terjatve, temveč ugotovitev pravne neučinkovitosti pogodbe.
Sklep II Ips 167/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni navedla vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek, zaradi česar je bila revizija zavržena kot nedovoljena.
Sklep II Ips 338/2008, II Ips 339/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker sta toženca kot formalna sospornika navedla le eno skupno vrednost spornega predmeta, namesto da bi jo opredelila za vsakega posebej.
Sklep II Ips 725/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru pri drugem podrednem nedenarnem zahtevku ni navedel vrednosti spornega predmeta, zaradi česar je bila revizija v tem delu zavržena.
Sodba in sklep II Ips 288/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ni dosegala praga za dovoljenost revizije v premoženjskem sporu.
Sklep II Ips 652/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o stvarni nepristojnosti, ker je prvostopno sodišče vrednost spora neutemeljeno ocenilo na podlagi cenitve nepremičnine iz drugega postopka, ne da bi tožnici omogočilo izjavo o tem.
VSC sklep Cp 514/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica ob razširitvi tožbe na zahtevek za izročitev predmetov ni navedla vrednosti spornega predmeta, zato revizija v tem delu ni bila dovoljena.
Sodba in sklep II Ips 219/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo prekluzivni značaj roka za določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih, po katerem stranka ne more več vplivati na procesne predpostavke za vložitev revizije.
Sklep II Ips 495/94 — Vrhovno sodišče