vrednost spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih
Sentenca
Pri nedenarnih zahtevkih, kjer tožnik v tožbi navede vrednost spornega predmeta, se ta vrednost v skladu s procesnimi pravili (367. člen ZPP) upošteva za presojo dovoljenosti revizije. Če tožnik v tožbi navede le eno vrednost spornega predmeta, se ta šteje zgolj za primarni zahtevek, za podredni zahtevek pa ne, razen če je iz navedb jasno razvidno, da se vrednost nanaša na oba. Če navedena vrednost presega zakonski prag za dovoljenost revizije, je revizija dovoljena po samem zakonu.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je tožnica pri subjektivni in objektivni kumulaciji nedenarnih zahtevkov zoper tri tožence navedla le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta.
VSRS Sklep II Ips 206/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri sporu o vrnitvi nepremičnin v posest po prenehanju zakupne pogodbe nepravilno enačilo interes tožeče stranke z vrednostjo nepremičnin po podatkih GURS, namesto da bi upoštevalo vsebino in naravo tožbenega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 2896/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru stranka ni označila vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek za sodni izstop družbenika iz družbe, zato predlog za dopustitev revizije ni bil dovoljen.
VSRS Sklep III DoR 16/2018-8 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je bila navedena vrednost spornega predmeta upoštevana le za primarni zahtevek, za podredni zahtevek pa ni bila opredeljena, kar je vplivalo na dovoljenost revizije.
VSRS Sklep II DoR 414/2017 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da ugotovitvena tožba o neobstoju terjatve v stečajnem postopku predstavlja nedenarni zahtevek, kjer ekonomski interes tožnika ni enak višini sporne terjatve.
VSM sklep I Cpg 149/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri nedenarnem zahtevku za izselitev in izročitev nepremičnine v posest vrednost spornega predmeta določilo na podlagi podatkov GURS o vrednosti nepremičnin, ker je bila tožnikova navedba ocenjena kot očitno prenizka.
VSC sklep Cp 704/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pravilno upoštevalo nižjo vrednost spora, navedeno v tožbi, za odmero odvetniških stroškov za vlogo, vloženo pred sklepom sodišča o ugotovitvi višje vrednosti spornega predmeta.
VSC sklep Cp 91/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavzelo stališče, da navedba kupnine v prodajni pogodbi, katere ugotovitev se zahteva, ne nadomešča opredelitve vrednosti spornega predmeta v smislu 44. člena ZPP.
Sklep II Ips 409/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče revizijo zavrglo, ker vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi glede nepremičnine, ni presegla zakonskega praga za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih.
Sklep III Ips 244/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek, s čimer ni izkazala procesne predpostavke za dovoljenost revizije.
Sklep VIII Ips 258/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za preverjanje pravilnosti vrednosti spornega predmeta odločilen trenutek pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
Sklep II Ips 1218/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila za presojo dovoljenosti revizije merodajna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi zaradi ničnosti pogodbe in izbrisa lastninske pravice.
Sklep III Ips 165/2008 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila kot nedenarni zahtevek obravnavana izbrisna tožba, pri kateri se za dovoljenost revizije upošteva vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Sklep III Ips 17/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi revizija ni bila dovoljena, ker tožnik v tožbi ni navedel vrednosti nedenarnih zahtevkov.
Sodba in sklep II Ips 84/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla, ni dosegala praga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 793/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru revizija ni bila dovoljena, ker tožeča stranka ob spremembi tožbe ni določila vrednosti spornega predmeta za novi tožbeni zahtevek.
Sklep II Ips 43/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo dopustnost spremembe vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka naknadno označila za pomoto.
VSK sklep I Cp 1174/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je za ugotovitev revizijskega praga upoštevalo vrednost, do katere je bila tožena stranka oproščena obveznosti izročitve stvari z opravljenim plačilom denarnega zneska.
Sklep II Ips 451/2001 — Vrhovno sodišče