vrednost spornega predmeta pri reviziji
Sentenca
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna za dovoljenost revizije, se upošteva izključno vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve se pri izračunu ne upoštevajo, tudi če dosežejo ali presežejo znesek glavnega zahtevka. Pravna narava postranske terjatve se ne spremeni niti v primeru, ko tožnik obresti kapitalizira in jih v tožbenem zahtevku uveljavlja kot del skupnega zneska (39. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker je tožena stranka kot osnovo za dovoljenost revizije neupravičeno štela vrednost vmesnega ugotovitvenega zahtevka namesto dajatvenega zahtevka.
VSRS sklep II Ips 303/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker kapitalizirane obresti, uveljavljane skupaj z glavnico, niso dosegle praga dovoljenosti revizije, saj se ne štejejo za glavni zahtevek.
Sklep II Ips 135/2007 — Vrhovno sodišče
-
Revizija zoper odločitev o stroških postopka je bila zavržena, ker stroški kot postranska terjatev ne dosegajo revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 419/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v predmetni zadevi zahteval plačilo glavnice, ki ji je prištel kapitalizirane zamudne obresti, s čimer je želel doseči revizijski prag, vendar je sodišče takšno kapitalizacijo štelo za postransko terjatev, ki se pri presoji dovoljenosti revizije ne upošteva.
Sklep II Ips 601/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dovoljenosti revizije poudarilo, da je za določitev vrednosti spornega predmeta odločilen znesek po zadnjem zvišanju tožbenega zahtevka.
Sklep II Ips 441/94 — Vrhovno sodišče