vrednost spornega predmeta pri več tožencih
Sentenca
Če se v tožbi uveljavljajo zahtevki zoper več tožencev, se za določitev pristojnosti in dovoljenost pravnih sredstev vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka posebej, ne pa po seštevku vseh zahtevkov (41. člen ZPP). Posledično se revizija zavrže v delu, kjer posamezni zahtevek zoper toženca ne dosega zakonsko določenega praga za dovoljenost revizije.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnica ni ločeno opredelila vrednosti spornega predmeta za zahtevke zoper vsakega od dveh tožencev.
Sklep II Ips 632/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi se je revizijska vrednost presojala ločeno za vsakega toženca, saj solidarnost obveznosti ni bila izkazana.
Sklep II Ips 284/2007 — Vrhovno sodišče
-
V primeru subjektivne kumulacije tožbenih zahtevkov se vrednost spornega predmeta ne sešteva, kar vpliva na ugotovitev, da revizijski prag ni dosežen.
Sklep II Ips 311/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi se revizija zavrže, ker se zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zoper več solastnikov ne sešteva, posledično pa vrednost posameznega zahtevka ne dosega revizijskega praga.
Sklep II Ips 117/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da se pri deljivih obveznostih vrednost spornega predmeta za vsakega toženca presoja samostojno, kar pogosto vodi do nedovoljenosti revizije zaradi neizpolnjenega pogoja vrednostnega praga.
Sklep II Ips 778/2005 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila zavržena v delu, ki se nanaša na tožence, pri katerih posamezni tožbeni zahtevek ni dosegal revizijskega praga.
Sodba in sklep II Ips 280/2004 — Vrhovno sodišče