vrednost spornega predmeta pri več zahtevkih
Sentenca
Pri določanju vrednosti spornega predmeta se za glavni ali primarni tožbeni zahtevek upošteva znesek, ki ga tožnik navede v tožbi. Vrednosti glavnega in podrejenega zahtevka se ne seštevata, razen če gre za primere iz 41. člena ZPP, kjer se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago (39. člen ZPP). Navedena vrednost spornega predmeta v tožbi se nanaša izključno na glavni zahtevek in se ne more avtomatsko pripisati tudi podrejenemu zahtevku.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali se zahtevek za ugotovitev ničnosti dveh med seboj povezanih kreditnih pogodb, sklenjenih za isti namen in zavarovanih z isto hipoteko, šteje kot enotna podlaga za seštevanje vrednosti spornega predmeta.
VSL Sklep II Cp 2218/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pravila o seštevanju vrednosti zahtevkov iz 41. člena ZPP po analogiji uporabljajo tudi za odmero pravdnih stroškov.
VSL Sklep II Cp 65/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru primarni in podredni tožbeni zahtevek nista temeljila na isti dejanski in pravni podlagi, zato enotna navedba vrednosti spornega predmeta ni bila ustrezna.
VSRS Sklep II DoR 17/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri škodnih dogodkih presega drobitveni pristop in se za določitev stvarne pristojnosti seštevajo vsi zahtevki, ki izvirajo iz istega dogodka.
VSL sklep R 388/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je predlagatelj uveljavljal več različnih odškodninskih zahtevkov, vendar je navedel le skupno vrednost spornega predmeta, kar je onemogočilo preizkus dovoljenosti revizije.
VSRS sklep II Ips 146/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker je bila vrednost spornega predmeta navedena skupno za primarni in podredni zahtevek, kar je pomenilo, da podredni zahtevek ni dosegal praga za dovoljenost revizije.
VSRS sklep II Ips 125/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da sta škoda in zanjo zahtevana odškodnina iz več delov zahtevkov med seboj povezani, ker izvirata iz istega škodnega dogodka.
VSRS sklep VIII DoR 66/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo revizijo zoper primarni zahtevek, ker je bila vrednost le tega pod pragom, ki je potreben za dovoljenost revizije, pri čemer se ni seštevala s podrejenim zahtevkom zaradi različne pravne in dejanske podlage.
VSRS Sodba in sklep II Ips 331/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker vrednost posameznega zahtevka ni dosegala revizijskega praga, čeprav bi seštevek vseh zahtevkov ta prag morda presegel.
Sklep II Ips 319/2009 — Vrhovno sodišče
-
Revizija je bila v delu glede podrednega zahtevka zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije.
Sklep in sodba II Ips 1060/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je za glavni in podredni zahtevek navedla enotno vrednost, zato je bila revizija v delu glede podrednega zahtevka zavržena zaradi nedovoljenosti.
Sodba in sklep II Ips 359/2009 — Vrhovno sodišče
-
Vrednost z revizijo izpodbijane odločitve o tožbenem zahtevku je bila prenizka za dovoljenost revizije.
Sodba in sklep II Ips 1187/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker toženka v nasprotni tožbi zoper več tožnikov ni opredelila vrednosti posameznega zahtevka, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti, ali je dosežen prag za dovoljenost revizije po 367. členu ZPP.
Sklep II Ips 679/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnik ni diferencirano navedel vrednosti spornega predmeta za zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke in zahtevek za ugotovitev dedne nevrednosti.
Sklep II Ips 851/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med zahtevkoma za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega ter ugotovilo, da vsak od njiju predstavlja samostojno podlago za določitev stvarne pristojnosti.
VSL sklep I Cp 3232/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se zahtevki za jubilejno nagrado, razliko v plači in razliko v odpravnini ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, zato seštevanje vrednosti za določitev pristojnosti ni dopustno.
Sklep Dsp 55/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri nepremoženjski škodi seštevki zneskov iz različnih postavk upoštevajo kot celota za izračun vrednosti spornega predmeta, če so izpolnjeni pogoji za kumulacijo.
Sklep Dsp 116/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnik ni ločeno navedel vrednosti spornega predmeta za zahtevke zoper dva različna toženca, ki nista bila enotna sospornika.
Sklep II Ips 927/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni navedel vrednosti spornega predmeta za naknadno vloženi podrejeni tožbeni zahtevek, kar je narekovalo zavrženje revizije v tem delu.
Sklep II Ips 347/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je revizijsko sodišče zavrglo revizijo, ker je bila vrednost spornega predmeta pri nedenarnem primarnem in podrejenem zahtevku podana nediferencirano, kar onemogoča pravilno presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 306/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker posamezni zahtevki tožnika niso dosegali revizijskega praga, saj se niso seštevali zaradi različne pravne in dejanske podlage.
Sklep II Ips 524/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker posamezni zahtevki, ki so temeljili na različnih pogodbah in dejanskih podlagah, niso dosegli revizijskega praga, čeprav bi ga dosegli s seštevkom.
Sklep III Ips 148/2006 — Vrhovno sodišče
-
V primeru izplačila odškodnine za dopust in nadure, ki temeljita na samostojni podlagi, se revizijski prag presoja za vsak zahtevek posebej.
Sklep in sodba VIII Ips 225/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila revizija glede nasprotnih tožbenih zahtevkov zavržena zaradi nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 240/2005 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je zavrglo revizijo v delu, kjer vrednost posameznega zahtevka ni dosegala revizijskega praga, ker so bili zahtevki pravno in dejansko različni.
Sklep II Ips 82/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da se zahtevki iz iste pogodbe o trgovskem zastopanju lahko opirajo na različno dejansko podlago, zato se njihove vrednosti za namene revizijskega praga ne seštevajo.
Sklep II Ips 588/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da imajo zahtevki za plačilo električne energije, ki temeljijo na mesečnih razdelilnikih stroškov, različno dejansko podlago, zato se njihove vrednosti za namene dovoljenosti revizije ne seštevajo.
Sklep III Ips 119/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi so bili zahtevki za povrnitev stroškov vzdrževanja cestnih prehodov za različna leta in različne sekcije obravnavani kot zahtevki z različno dejansko podlago, zato se njihove vrednosti za presojo dovoljenosti revizije niso seštevale.
Sklep III Ips 109/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker tožnica pri uveljavljanju šestih zahtevkov za ničnost šestih različnih prodajnih pogodb ni opredelila vrednosti posameznega zahtevka.
Sklep II Ips 114/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru so bili zahtevki iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavani ločeno, ker niso imeli enake dejanske in pravne podlage.
Sodba in sklep II Ips 96/2004 — Vrhovno sodišče