vrednost spornega predmeta v premoženjskih sporih
Sentenca
V premoženjskopravnih sporih, kjer se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, da se lahko določi pristojnost sodišča in dovoljenost pravnih sredstev. Pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov se vrednost vsakega zahtevka presoja samostojno, razen če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago (37., 40. in 186. člen ZPP). Če tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ne navede, revizija ni dovoljena, saj ni mogoče preizkusiti izpolnjenosti pogojev za njeno vložitev.
Iz posameznih sodb
-
V primeru nedeljivih zahtevkov je za dovoljenost revizije merodajna vrednost, ki jo je tožnik opredelil v tožbi kot celoto.
VSRS Sodba II Ips 53/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen ZPP · 212. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 367. člen ZPP · 370. člen ZPP · 375. člen ZPP · 7. člen ZPP · 8. člen ZZZDR · 51. člen ZZZDR · 51. člen, odstavek 2 ZZZDR · 52. člen ZZZDR · 58. člen ZZZDR · 58. člen, odstavek 1 ZZZDR · 59. člen ZZZDR · 59. člen, odstavek 1 ZZZDR · 59. člen, odstavek 2 -
Sodišče je potrdilo, da se pri zahtevkih za razliko v plači kot vrednost spora upošteva vtoževani bruto znesek, saj se po tem znesku meri vrednost denarnega zahtevka v pravdi.
VDSS sklep Pdp 271/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta pri več zahtevkih, kjer ni razvidno, na katerega od zahtevkov se nanaša, ne zadošča za izkazovanje pogojev za dovoljenost revizije in se obravnava enako, kot če vrednost sploh ni bila navedena.
Sklep II Ips 192/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila revizija zavržena, ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta za premoženjski del zahtevka, kar je onemogočilo presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 18/2000 — Vrhovno sodišče