vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih
Sentenca
V premoženjskopravnih sporih, kjer tožbeni zahtevek ne meri neposredno na plačilo denarnega zneska, temveč na izpolnitev določene obveznosti (npr. izstavitev zemljiškoknjižne listine ali pridobitev uporabnega dovoljenja), mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Ta vrednost je odločilna za presojo dopustnosti revizije in določitev stvarne pristojnosti sodišča. Če tožnik vrednosti ne navede, sodišče ne more pravilno oceniti procesnih predpostavk za vložitev izrednih pravnih sredstev (37., 40. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevka za pridobitev uporabnega dovoljenja in izstavitev zemljiškoknjižne listine predstavljata premoženjski spor, za katerega je obvezna navedba vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 86/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je tožeča stranka na zahtevo tožene stranke znižala VSP pod zakonski prag, tožena stranka pa na naroku ni ugovarjala takšni določitvi vrednosti.
Sklep II Ips 480/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi vrednosti spornega predmeta upoštevalo razliko med kupnino, ki jo je določilo sodišče, in kupnino, ki jo je v reviziji predlagala stranka.
Sklep II Ips 114/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožeča stranka v tožbi ni navedla VSP, sodišče pa je poskusilo VSP določiti šele v uvodu sodbe, kar je bilo prepozno za vzpostavitev revizijske pristojnosti.
Sklep II Ips 35/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je izpraznitveni zahtevek po Stanovanjskem zakonu premoženjskopravni spor, zato je navedba vrednosti spornega predmeta obvezna.
Sklep II Ips 10/96 — Vrhovno sodišče