vrednostna sodba v novinarstvu
Sentenca
Vrednostna sodba novinarja ne predstavlja objektivno žaljivega zapisa, če ima podlago v preverjenih dejstvih in ni podan neposreden žaljiv namen. Pri presoji dopustnosti kritike se upošteva novinarska svoboda in dolžnost poročanja o temah v javnem interesu, pri čemer novinar ne odgovarja za poseg v čast in dobro ime, če ravna dobroverno in v mejah poklicne etike.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da novinar ni imel žaljivega namena, saj je bila kritika utemeljena na objavljenih dejstvih in usmerjena v opozarjanje na delovanje družbe.
VSL Sodba I Cp 622/2019 — Višje sodišče v Ljubljani