vrednotenje premoženja v denacionalizaciji
Sentenca
Vrednost podržavljenega premoženja se v postopku denacionalizacije določi glede na stanje premoženja v času podržavljenja, ob hkratnem upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Za zagotovitev realne vrednosti morajo pristojni organi izhodiščno vrednost zemljišča, določeno v skladu s predpisi, ustrezno prilagajati glede na gibanje tržnih cen zemljišč (4. in 5. člen Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se premoženje, podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ, šteje za podržavljeno z dnem uveljavitve tega odloka (6. 2. 1945), kar izključuje upoštevanje kasnejših pravnih aktov o zaplembi za isto premoženje.
Sodba X Ips 241/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost določitve vrednosti kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet vračila v naravi, ob upoštevanju metodologije prilagajanja izhodiščne vrednosti tržnim cenam.
sodba IV U 370/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je treba zemljišča, ki ob podržavljenju niso bila komunalno opremljena in jih brez večjih stroškov ni bilo mogoče opremiti, vrednotiti kot nezazidana komunalno neopremljena stavbna zemljišča.
Sodba I Up 68/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da denarne naložbe na tekočih računih in hranilnih knjižicah, ki so bile last fizične osebe, ne predstavljajo podržavljenega premoženja podjetja.
Sodba X Ips 851/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost klasifikacije zemljišč (travnik, vrt) in ugotovilo, da za opredelitev kot stavbno zemljišče v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji prostorskih aktov v času podržavljenja.
Sodba I Up 1474/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se vrednotenje zemljišč izvaja skladno z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenega premoženja, ne glede na tržno vrednost v času vračila.
Sodba I Up 657/2003 — Vrhovno sodišče