vrnitev kmetijskih zemljišč v denacionalizaciji
Sentenca
Pri vračanju kmetijskih zemljišč v postopku denacionalizacije se kot funkcionalni kompleks (19. člen ZDen) štejejo zemljišča, ki so nujno potrebna za redno rabo objekta ali za opravljanje dejavnosti, za katero je bilo zemljišče namenjeno. Za obstoj kompleksa, ki bi preprečeval vračanje zemljišč v naravi, mora zavezanec izkazati, da so zemljišča funkcionalno povezana z dejavnostjo, pri čemer zgolj začasna pravica uporabe zemljišča s strani uporabnika ne utemeljuje obstoja takega kompleksa.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila vrnitev v last in solastnino omejena zaradi preprečitve okrnitve funkcionalnosti kmetijskega kompleksa, ki je bil predmet arondacije.
Sodba I Up 1136/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo odločitev o vzpostavitvi solastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, ki so bila del podržavljenega premoženja, zaradi nemožnosti vrnitve v naravi v obliki izključne lastnine.
Sodba I Up 229/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo status priznanic kot oblike vračanja v naravi od odškodninske obveznosti Republike Slovenije za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti.
VSL sklep I Cp 26/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ne gre za funkcionalni kompleks, če zavezanec (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS) obstoja kompleksa ne zatrjuje, uporabnik zemljišča pa je imel zgolj časovno omejeno pravico obdelovanja.
Sklep II Ips 504/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vrnitev parcel ne krni funkcionalnosti kompleksa T3, ker je zavezanec del tega kompleksa že samostojno namenil za nadomestne kmetijske površine, s čimer je bila celovitost kompleksa že predhodno prekinjena.
Sklep II Ips 62/98 — Vrhovno sodišče